Mizoginija in kultura brisanja

V. Miheljak je 4. 8. 2023 v Mladini napisal, da ga je B. Rajgelj v zvezi z zapisom o Tini Gaber označila za mizoginega in da naj se mu kaj takega doslej še ne bi zgodilo. Mogoče je pozabil, mogoče pred leti ni razumel namiga, mogoče pa (seveda povsem upravičeno) razlikuje med namigom in oznako ...

V zapisu o Tini Gaber je pravzaprav naredil nekaj zelo podobnega tistemu, kar očita – Tini Gaber. Kajti »ne gre za zgolj eno od starlet«, res ne, gre »za premierovo partnerko«, kot sam pravi. Če od nje terja, da se vede v skladu s to vlogo, naj jo tudi sam obravnava v skladu s to vlogo. Naj je torej ne obmetava s starleto in naj premisli, preden napiše, da ji »niso odredili mej«. Nekdo je ni pravi čas po prstih, ali kako?! Pravila vedenja v položaju premierove partnerke so pravila vedenja, ne pa odrejanje mej. In če ji očita, da se pravil ne drži, bi javni bonton – če ga je še kaj ostalo – terjal, da se jih pri tem tudi sam drži. A Miheljak se raje posmehuje: »Kaj bo naslednji aktivistični poseg ljubiteljice živali? Boj proti deratizaciji podgan?« Prezirljivo in počez opravi z zavzemanjem za pravice živali, tako da ga poveže z deratizacijo podgan. Njegov zapis o Tini Gaber ni le mizogin, temveč tudi zaničevalen do vseh, ki si prizadevajo za čuteč odnos družbe do živali.

Poleg tega benti čez politično korektnost, v isti sapi kritizira Janeza Janšo in Tino Gaber ali pol stoletja staro formalno odločitev ciganskih organizacij za preimenovanje Ciganov v Rome in današnje lomastenje čistunov po umetniških delih. Ob tem tudi jaz bentim, a ne čez pomanjkanje politične korektnosti, temveč čez pomanjkanje teoretske in človeške poštenosti.

P. S.: Glede na razlago SSKJ, da je starleta »privlačna mlajša ženska, ki je medijsko znana predvsem zaradi pogostega pojavljanja v rumenem tisku«, in primera, ki ga navaja – »porno starleta; želi si biti prava igralka, ne le starleta« –, raje ne razpredam dalje o mizoginih podtonih Miheljakovega zapisa.