Pregledna razstava

Restavracija Galerija okusov
Novo Celje 9, Petrovče
Tel.: 031 657 605
Galeristi kuhajo od srede do sobote od 13. do 22. ure.

Ambient:
na starih dreves poln park gledajoča udobna restavracija; mize so po novodobnih šegah brez prtov, posodje trendovsko pestro, muzika pa generični easy listening jazz

Napitki:
impozantna vinska vitrina, ki se začne z resno kurirano Slovenijo, se nadaljuje z velikodimenzijskimi polnitvami in konča pri Petrusu; izjemno zanimiva in dodelana alkimistična brezalkoholna spremljava

Vegetacija:
vsi meniji so na voljo tudi v veganski ali vegetarijanski različici

Dostopnost:
po cesticah med hmeljišči do parkirnih mest pri dvorcu Novo Celje; brez zaprek za gibalno ovirane

Fino:
domiselne kombinacije sestavin in njih tehnična obdelava
(brezalkoholni) pairing p
oširana postrv

Ne tako fino:
jeseter

Poleg degustacijskih celovečercev (šest hodov za 68 in deset za 105) ponujajo tudi krajša kosila za 24 ali 34 evrov, po naročilu pa so hladne predjedi 14, tople 18, glavne 26 in sladice 9 evrov.

»Živjo, ohcet!« je na srečo še v zvočno izoliranem konzumobilu zavriskal eden iz ekipe naših izvidnikov, ki so si tokratni ogled Galerije okusov privoščili v družbi umirjenih svatov. Ti so prostor našli v bukolični senci mogočnih dreves, mi pa smo sedli za mizo v čeprav rahlo hrupni, vendarle prijetni glavni galerijski sobani in suverenost nad svojimi okušalnimi aparatusi in denarnicami za nekaj ur prepustili novoceljskim pobom, ki pričakovanje hajpajo tako, da ti povedo le število hodov (šest ali deset) in tipe tekočinske spremljave (standard, premium, brezalkoholni), ne pa tudi, koliko bo vse skupaj stalo.

In stane mogoče celo malo preveč, saj so nekateri krožniki, recimo glavni s koščkom divje svinje, bajadera-sized zloženko iz sladkega krompirja in z za naprstnik močne omake prav po galerijsko (pogledaš in greš naprej) majhni. A po drugi strani je še bolj res, da je količinski deficit več kot dovolj prepričljivo kompenziran z ustvarjalnostjo, vizualno dodelanostjo in tehnično izvedbo jedi. Že otvoritvene miniature so vau: trikrat marinirani, praženi in sušeni tatar bukovih ostrigarjev v wontonu, fincana tartleta z zaseko in babaganušem, ožgani por s čebulnimi drobtinami in prozorni gazpačo iz paradižnikove in lubenične vode.

Od tu naprej se stvari v vseh pogledih intenzivirajo, zato ekipi polagamo na srce, naj tempo raje kot kuhinja narekujejo gostje in da se ne spodobi že med mazanjem masla na krasno krompirjevo pogačo in mlaskanjem funky esihflajša z dehidriranim rumenjakom priganjajoče menjati pribora in natakati vina za naslednji hod. Ko smo že pri napitkih: bolj kot vina so nas navduševale vse brezalkoholne ibunge: tista s sokom aronije, rdeče pese in dimljenega čaja je bila epska, boljša od paralelno postreženega modrega pinota.

Sicer pa bomo kar nekaj (pravzaprav vse, razen gumastega, žvečljivega jesetra) galerijskih eksponatov spravili v spominske depoje: v ribji osnovi poširana postrv s kefirjem, krekerjem iz kože, botargo, kaviarjem ter bučno kremo in oljem je bila bržkone najbolj vizualno in izvedbeno dodelana jed; kombinacija ajde (krema iz kaše in kokice) ter češenj v sladkornem sirupu in osvežilni omaki je bila podobno drzna in funkcionalna kot ženitev med kremasto polento in jagodnim sofrittom; paradižnikove variacije (konfit, konkase, čips) so odlično ilustrirale zgodbo o vrtu pod drevesom; sladkokisli ragu iz lisičk in pesto mlade čebule z origanom sta lepo spremljala telečji priželjc, kombiniranje kumar (sorbet in gel na jogurtovi strjenki) in malin (sveže, sesekljane, drobljenec iz liofiliziranih) v sladici pa je navdušilo s sezonskostjo in usklajenostjo okusov, temperatur in tekstur.

Galerija okusov se z ustvarjalno rabo sezonskih in lokalnih sestavin (grenkljati sladoled iz ječmenovega slada in hmelja v princeski je propisno zajeban) v jedeh (in napitkih!) brez dvoma trdno pozicionira v vrh slovenske gastronomske ponudbe. Preverite!