Janez in Borut

Pomoč ob poplavah kot politični šov

V času ujm in poplav je moraliziranje odveč. Prizadetim je pomagalo veliko ljudi, vsak po svojih močeh, eni finančno, drugi z materialno pomočjo, spet tretji so odšli na teren, obuli škornje, zavihali rokave in poprijeli za lopate. Vsaka pomoč je bila dobrodošla – je pač že tako, da v nesreči spoznaš dobre ljudi.

To, da so na teren hodili politiki, je bilo popolnoma pričakovano. To, da so bile zraven kamere, prav tako. Obiskovanje ljudi, stiskanje rok, pa tudi kidanje blata spada pod opis dela in nalog vsakega politika. Bolj je politik med ljudmi, bolj je priljubljen, večkrat ko poprime za lopato, več všečkov in glasov dobi. Ali so jih pri tem vodili politično pragmatični razlogi ali želja po pomoči, je na koncu vseeno, pomagajo prizadetim in njihova pomoč ima odmev. Tako sta fotografija z lopato in prijazen pogovor s prizadetimi domačini včasih vplivnejša kot uspešno črpanje evropskih sredstev. Tako deluje politika in številni politiki se tega seveda zavedajo in to tudi izkoriščajo.

Borut Pahor je v Strugah pri Lučah lopato vihtel skupaj z Janezom Janšo. Res je, da so se na poplavljenih vaseh in v mestih srečevali tudi drugi politiki, a srečanje med Pahorjem in Janšo je bilo najbolj fotogenično. In ni bilo naključno. Pahor bi lahko na teren odšel s sedanjo predsednico države Natašo Pirc Musar, lahko bi delal skupaj s Tanjo Fajon, lahko bi se kot nekdanji vrhovni poveljnik pridružil vojakom, a izbral je Janšo. Njegova fotografija s partnerico predsednika vlade Tino Gaber v ljubljanskem zbirnem centru IPO, kjer oba pozivata k pomoči, ni primerljiva z delovno akcijo v Savinjski dolini.

Strinjati se je treba s filozofom Tadejem Troho, ki je v podkastu N1 novinarki Suzani Lovec dejal, da je Pahor že zdavnaj presegel vse meje politične spodobnosti. In da le nadaljuje v tej smeri. Zdaj, ko je osvobojen titule »predsednika vseh državljanov in državljank« – očitno ga je res stiskala, kako je le mogel trpeti v predsedniški kletki uravnoteževanja –, lahko pokaže svoj pravi obraz. Lahko kot bivši predsednik republike ostro kritizira predsednika vlade Roberta Goloba, lahko podpira opozicijo in lahko se seveda pridruži še Alji Brglez, svoji dolgoletni sodelavki, ki je ena od ustanovnih članov platforme Anžeta Logarja. To bi bilo najbolj iskreno in transparentno. Naj se torej pridruži Logarju, naj kandidira na volitvah in naj postane poslanec, slovenski ali evropski. Morda pa bi lahko v prihodnje postal odličen minister za zunanje zadeve ali pa, če bo imel dovolj politične podore, še enkrat predsednik vlade, pa četudi mu je medijska pozornost vedno bolj godila kot pa politika in njena vsebina.

Pahor je v svoji politični karieri prekršil večino nenapisanih pravil in norm. To je tudi njegov zaščitni znak. Sam zase misli, da je uspešen. Slikanje z Janezom Janšo, ne pa na primer s kom drugim, je torej treba razumeti strogo politično. Ne gre za solidarnost, za politično geslo »skupaj bomo zmogli«. Ne, Pahor je javno podprl Janeza Janšo, njegovo politiko in njegovo politično stranko, ne prvič, a tokrat najbolj neposredno. Janša pa bo Pahorjeve instagram nasmeške s pridom izkoristil.