Po meri klientele

Steakhouse Berc
Želeška cesta 15, Bled
Tel.: 040 366 017
Bercov steakhouse obratuje od ponedeljka do sobote od 18. do 23. ure.

Ambient:
dejansko je fletno kot v kakšnem prospektu – v nulo obnovljena 180-letna hiša, krasen, miren vrt, selekcija električnega bluesa na zvočnikih pa skladna s stejkastično smerjo

Napitki:
precej ziheraška, a dovolj obsežna in zanimiva vinska karta; glede na divje cene mesovja je vinski pribitek z dvakratnikom trgovske cene kar zmeren

Vegetacija:
meso (in nekaj ribovja) je v ospredju, a na jedilniku je tudi nekaj brezmesnih jedi

Dostopnost:
pred gadafijem na levo, nato malo v hrib in po ovinkih do penziona z lastnim parkiriščem in brez zaprek za gibalno ovirane

Fino:
ambient & vibe
esenca postrvi

Ne tako
fino: navite cene
crème brûlée

Esenca postrvi stane 19,9, cezarjeva solata s flank stejkom 21,5, sirova juha 9, gobja zloženka 9,9, bržolni stejk je stal 52, z zelišči dimljeni 56, zelenjava 3,5, pečeni krompir 4, panakota 8,5 in crème brûlée 9,5 evra.

»Ko boš prišel na Bled, boš v vrsti čakal spet …« je klasiko med slovenskimi popevkami malo naprej od Lesc začel prepesnjevati hišni kulturno-zabavni referent. Na srečo smo kaj kmalu – le nekaj ovinkov stran od hochsaisonske gneče – sedeli v popolnem miru krasno ozelenjenega vrta še bolj bukolično obnovljene domačije Berc in spoznali drugo stran Bleda, ki nam je bila celo zelo všeč: umirjena ležernost, nenarejena prijaznost in požirek dobro ohlajenega Dolfovega spirita.

Osnovno penzionsko dejavnost pri Bercu dopolnjujejo s še kar ambiciozno kuharijo, ki se trenutno vrti predvsem okoli peke različnih kosov govedine z vseh koncev sveta, opremljajo pa jih s prestižnimi dodatki, kot so gosja jetra, tartufi in dolgo reducirane omake. No, postavke za vse te reči (in tudi bolj gmajn dodatke, kot sta pražena zelenjava in pečeni krompir) je treba dodati k resno prenavitim cenam stejkov – te niso visoke le za slovenske razmere, ampak za dobro tretjino presegajo tiste, ki veljajo v eni najuglednejših dunajskih centraških stejkdžinic. Sitnoba zaradi cene je malo pogojena tudi s tem, da je mesovje sicer bilo vrhunske kakovosti in pravilno pripravljeno, da pa bi vsekakor glede na finočo placa in cene pričakovali več truda in pozornosti, vloženih v razrez in prezentacijo; dodatno pripominjamo še, da bi veljalo kos, ki ga prodajajo kot dimljenega z zelišči, v dotičnem dimu pustiti precej dlje, da bi se vsaj malo navzel dimaste arome.

Če pustimo ob strani mesovje, velja Berčeve pohvaliti za nekaj domiselnih jedi: bogato gratinirana zloženka iz izmenjujočih se plasti tanko razvaljanega (razvlečenega?) testa in s porom praženih gob je suvereno odnesla titulo price performerja, zelo všeč nam je bila močna, a elegantna juha, pripravljena iz dimljenega sira ter potresena s posipom iz zmerno močnega sušenega strtega čilija, težko pa bi našli žal besedo tudi za fletno zabeljene hrustljave solatne liste, ki so tvorili bazo Berčeve različice cezarjeve solate, vrh katere so si delile rezine sočnega in mehkega flank stejka in hrustljavo zapečene slanine.

Posebno omembo si zasluži še konstrukcija iz na razne načine (dimljena, marinirana, krema, ikre) pripravljene postrvi, ob katero so nanizali grahov pire in poganjke, česnovo peno ter okisani koromač – jed se je zdela kot iz nekega drugega, bolj v fine dining usmerjenega lokala in glede na to, da je natakar že ob odprtju moral preverjati, ali je sploh še na voljo, očitno ne stavijo ravno veliko nanjo. Pa bi mogoče morali, ker je zanimiva in lepo izvedena. Precej bolj kot denimo sladice – s sivko odišavljena panakota je – čeprav preveč ziheraško zaželatinjena – še nekako bila, s crème brûlée pa je bilo narobe marsikaj: krema je bila po obodu posode grahasto koagulirana, površina neenakomerno (in premalo) zbrulirana, za povrhu pa so jo še čisto po nepotrebnem potresli z nekim kramblom in obložili s sadno mešanico.

Steakhouse Berc je v prvi vrsti namenjen penzionskim gostom, za katere tisti dan ali dva, ki ju preživijo v bukoličnem okolju, cena jedi ni ravno glavna prioriteta.