Odsvetovani eksorcizem 

Škofje vernikom odsvetujejo udeležbo na prireditvah duhovnika Palića

Člani Slovenske škofovske konference so se na zadnji, avgustovski seji ukvarjali tudi z »eksorcističnim turizmom«. Konkretneje, vernikom odsvetujejo, da se v tujini udeležujejo »srečanj in t. i. eksorcizmov« duhovnika Roze Palića, ki deluje v tržaški škofiji oziroma je uradni eksorcist te škofije.

Kaj je botrovalo priporočilu škofov, ni jasno. So pa posebej zapisali, da morajo duhovniki, redovniki ali laiki, ki želijo pripraviti molitvena oziroma duhovna srečanja ali predavanja z gosti iz tujine, vnaprej pridobiti soglasje Slovenske škofovske konference in da ta Paliću ni izdala dovoljenja za izvajanje dejavnosti duhovnih seminarjev ali predavanj v Sloveniji.

O fenomenu Palić je že leta 2019 poročal Dnevnik, opisal je dogajanje v Ricmanjah v okolici Trsta, kjer omenjeni mašuje: »Roza Palić je lani za italijansko televizijo Telequattro dejal, da so ga v to cerkev poslali, ker so se v okolici dogajale črne maše, na območju Trsta pa je mnogo satanizma in s hudičem obsedenih vernikov. V Primorskem dnevniku so že lani opisovali, kako potekajo sobotne maše, na katerih prisotni kričijo in padajo na tla. Decembra pa so v Il Piccolu objavili pričevanje soseda cerkve, ki je razlagal, da se iz poslopja v nočnih urah sliši žensko kričanje, zaradi česar je poklical policijo.«

Revija Ognjišče je med epidemijo leta 2021 Palića izbrala za gosta meseca in z njim objavila intervju. Kot krivce za »delovanje hudega duha« je poudaril pomanjkanje vere, razbite družine in pomanjkanje starševske ljubezni. Na vprašanje, da menda »eksorcizem ni lahka stvar« in da »včasih poteka mučno, težko«, je med drugim odgovoril: »Tri leta sem že uradni eksorcist tržaške škofije. Bil sem tudi najmlajši med njimi. Nekateri verniki so mi naravnost dejali, da nekateri škofje ne želijo niti slišati za eksorcizem, drugi se tega boje … Poznamo dežele, kjer ni eksorcistov. Toda evangelij nam govori o obstoju satana, ki ogroža življenje ljudi. Mnogi se bojijo reakcij, na primer krikov itd. Na drugi strani se pa vprašam, kako da se ne bojimo, da so naše psihiatrije prepolne.« In še: »Menim, da bi lahko ustvarili centre, kjer bi sodelovali duhovniki, psihologi in psihiatri in bi ljudem v stiski pomagali na holističen (celosten) način. Če gre za probleme duše, psihiater ne more pomagati, tam lahko pomagajo samo zakramenti.«