Mizoginija in kultura brisanja

Mladinin kolumnist Vlado Miheljak je v odgovoru Barbari Rajgelj, Mojci Dobnikar in meni oziroma »zagovornicam emancipatornega potenciala in subverzivnega naboja avtonomne aktivistke T.G«, kot nas je družno etiketiral, »skuhal« pravcati bosanski lonec. Bosanci_ke in Hercegovci_ke to jed uporabljajo tudi kot prispodobo, ko želijo povedati, da je nekaj mešanica različnih sestavin oziroma da gre za kompleksno zadevo ali pojav. V. Miheljak nam, žal, ne razkrije recepta, na podlagi katerega je sestavil svoj bosanski lonec. A na podlagi prebranega se mi zdi, da recepta pravzaprav sploh nima in da je v lonec, brez razmisleka, nametal vse sestavine, ki so se v tistem trenutku znašle v njegovi kuhinji. Za seboj pa je pustil razdejanje, kakršnega za seboj pusti moj desetletni sin, ko eksperimentira v kuhinji. Seveda, kot razumevajoča starša, ki razumeta, da otrok brez kaosa ne more razvijati ustvarjalnosti, razdejanje v kuhinji pospraviva soprog ali jaz, ali pa kar oba skupaj.

Kar se tiče sprejemanja odgovornosti za razdejanje, ki ga puščajo za seboj, so večinski (privilegirani) moški, kljub več kot pol stoletni starostni razliki, na približno isti ravni kot desetletni otrok. Pač, delajo, govorijo (in pišejo), kar se jim zahoče. Pa četudi s tem nekoga brez vsakršne podlage etiketirajo kot »zagovornico emancipatornega potenciala in subverzivnega naboja avtonomne aktivistke T.G«. Kljub temu da je V. Miheljak vsem trem prilepil isto etiketo, govorim zgolj v lastnem imenu, Barbara in Mojca pa naj govorita zase; seveda, če se bosta tako odločili. V nadaljevanju se osredotočam na nesramna podtikanja in insinuacije, ki se nanašajo bodisi name osebno bodisi politično, kot na predstavnico Vesne – zelene stranke:

1. V svojem pismu, v katerem sem V. Miheljaka predlagala za podelitev pokala (lahko tudi za podelitev bodeče neže) za enega najbolj eklatantnih primerov »mansplaininga«, sploh ne komentiram njegovih izjav o Tini Gaber, temveč utemeljujem, da njegov »mansplaining« Barbari Rajgelj predstavlja eno najbolj razširjenih oblik mizoginije, s katero se srečujemo ženske praktično vsak dan. In tudi Miheljakov odgovor sodi v kategorijo »mansplaininga«, saj nam še vedno poskuša dopovedati, da se feministke motimo in da nas bo zato on, moški gospodar, podučil, kaj je mizoginija. Navsezadnje, kaj pa o mizoginiji vemo feministke, ki smo svoja življenja posvetile boju proti patriarhatu oziroma falokraciji, če uporabim izraz Françoise d’Eaubonne? Sodeč po pisanju V. Miheljaka, očitno (pre)malo.

2. Če pa že govorimo o pojavu »avtonomne aktivistke T.G.«, v njem ne vidim prav nobenega emancipatornega potenciala in subverzivnega naboja. Ravno nasprotno, Tina Gaber igra natanko tisto vlogo, ki ji jo je določil moški gospodar, to pa je v tem trenutku njen partner Robert Golob. To, sicer nehote, potrjuje tudi sam V. Miheljak, ko zapiše, da »še portal GOV.SI objavlja fotografije in zapise njenih (T.G.) aktivnosti«. Ne vem, kako si to predstavlja V. Miheljak, ampak zapisi na GOV.SI so strogo cenzurirane vladne objave, objavljajo pa jih PR-ovci_ke v imenu vladajoče oblasti.

3. Najpodlejša insinuacija, ki si jo je dovolil V. Miheljak, pa je tista, s katero poskuša vzpostaviti ne ravno enačaj, ampak vsaj navezo med mano in SDS. Ne vem, kakšen pokal je Janševa mladež podelila V. Miheljaku, a vendarle sem prepričana, da mu niso očitali mizoginije. Prav tako ne vem, kakšna logika je vodila V. Miheljaka, da se je v tej razpravi zaletel še v Vesno – zeleno stranko, katere podpredsednica sem, ter v Vesnina sopredsedujoča Uršo Zgojznik in Uroša Macerla, ki ob napovedi ustanovitve stranke Vesna decembra 2021 v Studiu City nista želela odgovoriti na vprašanje, »ali pride v poštev tudi sodelovanje z desnico in Janševo SDS«. Očitno zgolj s ciljem, da bi dobil »potrditev«, da je Vesna, z njo pa tudi jaz, potencialna SDS kolaborantka. V. Miheljak si je tako prisvojil vlogo vrhovnega arbitra, ki presoja, kdo v slovenskem političnem prostoru je pravoverni_a levičar_ka, kdo pa odpadnik_ca od levičarske dogme. Na tej točki postane tudi jasno, da se je Vesna znašla v procesu preizpraševanja njene »pravovernosti« zato, ker je, navsezadnje, tudi ona ženska. Vesni je, kot prispodobi zelene ekofeministične politike, pač treba pojasniti, kdo je ona. In, tako kot V. Miheljak ve, kako se ne bi smela oziroma bi se morala obnašati premierjeva partnerka, in kot dopoveduje feministkam, da zapis, da je Tini Gaber treba postaviti meje, ni odraz mizoginije, tako si V. Miheljak dovoli tudi, da me poduči o Vesnini in, posledično, moji politični identiteti. A če si izposodim Miheljakov manever, s katerim me poskuša povezati s SDS, moram sporočiti, da je pri tem, žal, prepozen. Kajti, prehitela ga je SDS, ki me je preko svojih medijev označila za »bošnjaško migrantko« in »levičarsko izdajalko«, ki »slovensko vlado blati v tujini« in ki je »v prostem času aktivna v radikalni Levici« (Levičarsko kvizlinštvo: Zaposluje in plačuje jo slovenska vlada, ki jo blati v tujini! | Nova24TV). — Jasminka Dedić, Ljubljana