Rupar pripravlja protestnike na nasilje

Tokrat je v svojem apelu pred dogodkom posegel po nevarnem sredstvu in ljudi posredno poziva k možnemu nasilju

Demagog in upokojenski hujskač Paver Rupar, kar 182 krat so mu sodili zaradi različnih goljufij, kot je povedal v intervjuju z Jožetom Možino, tokrat poziva že na sedmi protestni shod. Pričakuje 25.000 ljudi in pod krinko obljube večjih penzij ter s pomočjo širjenja nezadovoljstva med hvaležnimi množicami upokojencev zelo uspešno zganja svoj nacionalistični populizem, prežet s sklicevanjem na Boga, himno in narodnozabavne klasike. V ozadju sta seveda dva motiva: rušenje Golobove vlade in politični načrt, kako pomagati vodji opozicije.

Tokrat je v svojem apelu pred dogodkom posegel po nevarnem sredstvu in ljudi posredno poziva k možnemu nasilju. Opozoriti velja, da je njegova demagoška gesta utemeljena na podobnem hujskaštvu k državljanski vojni, kot ga je pred tedni zasnoval njegov strankarski šef Janez Janša.

Upokojence pobijajo

Rupar tokrat navidez domoljubno igra na karto upora proti okupatorju. Fašisti so tisti, nam razlaga, ki so postavili ograje na Trgu republike, da bi omejili njegov shod. Podobni so okupatorju, ki je Ljubljano obdal z žico med drugo svetovno vojno, ta pa je, pri čemer uporablja prav izraz »okupator«, zasedel RTV Slovenija.

Kar ga je razjezilo še posebej, je odpoved že dogovorjenega neposrednega prenosa dogodka, tega ekskluzivnega darila, ki ga pod vodstvom Zvezdana Martića ni več deležen. Retoriko slikanja sovražnika je tokrat začinil še s korakom dlje in prešel k neposrednemu hujskaštvu z diskurzom o tem, da upokojence »pobijajo«. Če trdite kaj takšnega, potem jih boste zagotovo mobilizirali: »Smo upokojenci in Slovenci res ničvredni, da nas tlačijo in pobijajo, kot je to počela nacistična in fašistična drhal, ti pa samo nadaljujejo njihovo delo pod drugim imenom?«

Ogroženost in »acting out«

Pasivno hujskanje k nasilju vedno gradi na dveh potezah: najprej občutku ogroženosti, s katerim je potrebno preparirati množice, da bodo čustveno pripravljene same reagirati agresivno. Naslednja poteza je priprava na »acting out«, kjer se vzpostavi možnost, da bo prišlo do nasilne reakcije, ki pa je prikazana kot legitimna in nujna v obrambni situaciji. Pomemben je zato občutek racionalizacije, da je nasilje upravičeno, kar hitro pripelje do kolektivne psihoze in nepremišljenih dejanj. Rupar to stori takole: »Prosili vas bomo za miren shod, oblasti, šerifa, mafijske botre in okupatorje pa opozarjamo, da ne odgovarjamo, če pride do hude jeze!«

Huda jeza je zgolj evfemizem za vročekrvno nasilno dejanje. Kot pravi zapornik in nekdanji župan Tržiča, šel zdaj razume besedilo pesmi »Hej mašinca zagodi.. Na SLOVENSKEM SMO MI GOSPODAR!!«

Prikrit apel k indicentom

Rupar se ni ustavil le pri mašinci, ki je zagodla. Upokojence ta oblast »strada in pelje v globoko revščino«, zato »potrpljenje ljudi«, ki so na čistem robu, »komaj brzdamo, da ne pride do incidentov«. Organizator shoda nas zato dobesedno pripravlja na možnost kršitev javnega reda in miru skozi nekontrolirane izbruhe jeze, kajti »obupani ljudje čutijo le še bolečino, vsi demokratični državljani pa srd, ki ju težko zadržujejo«.

Nič apeliranja k miru, ampak opravičevanje, če se bo kaj nasilnega zgodilo, kajti ljudi več ne želi brzdati. Še več, zanj niso več dovolj besede, potrebna so dejanja in ve se, kaj to pomeni: »Ali zaključimo boj in počasi umirajmo v revščini in ponižani! Odločitev je vaša, hitro bomo videli, koliko poguma je v praksi in koliko le v besedah!… Ta trenutek ne bodite reve, naj ne bo izjem, odločimo se in to upoštevajmo, sicer smo izgubljeni!«

Macole in krampi

Upokojenskemu liderju ni dovolj, da hujska udeležence protesta, naj ne bodo reve in naj se ne zadovoljijo z besedami, ampak dobesedno pričakuje, da bodo s sabo prinesli tudi ustrezno »orodje«, kar hitro zamaskira s smešnim motivom: »Zberemo se ob 15. uri, s seboj prinesite slovenske zastave! Prinesite transparente, lahko tudi lopate, macole, krampe, da pokažemo, s čim smo na poplavljenih področjih delali!«

Lopate, macole in krampi, najbrž je izpustil sekire dovolj premišljeno, so gotovo nekaj, kar bi morala policija po Zakonu o nalogah in pooblastilih zaseči, saj v njegovem 54. členu piše: »Policisti smejo pri opravljanju policijskih nalog zaseči predmete, primerne za napad ali samopoškodbo, ter tudi predmete, s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali premoženja.«

Zelo očitno je, da omenjeno orodje služi nekim drugim ciljem. Ruparjeva psihopolitična retorika hujskanja k obrambi pred nasiljem, ki sama evocira nasilje, je na las podobna Janševim reminiscencam na državljansko vojno in omembam »gospe s koso, ki maha na obe strani«. Ker druga stran menda razume zgolj ta jezik, zaradi česar je potrebno strniti vrste proti sovražniku, ki nas bo pokončal. Diskurz priprave na nasilje, ki je dejansko njegova agitacija, je obakrat neverjetno podoben.

Proti plačevanju RTV prispevka

Poseben apel je namenjen »fašistični hordi«, ki je zavzela RTV Slovenija. Po zgledu Janeza Janše in Aleša Hojsa tudi on po novem poziva k neplačevanju RTV prispevka. Dokler je bila hiša pod vodstvom Andreja Graha Whatmougha in Uroša Urbanije z vsemi pribočniki, te potrebe ni bilo. Takole pravi: »Od tega trenutka položnice za RTV naročnino samo hranite, odpovejmo naročnino ali pa jo enostavno ne plačajmo!«

Navodila, kako se to počne, sta spisala že omenjeni šef SDS in njegov notranji minister. Zaenkrat ni videti, da bi se vladajoča koalicija ustrezno odzivala na eksplozivno nevarno početje manipuliranja z ljudskimi množicami. Ali za tem stojita slaba presoja in prevelika ležernost, bo pokazal čas.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**