Bi lahko pritožba v Bruselj ustavila sečnjo drevoreda?

Projekt Lipov drevored v občini Hoče - Slivnica, v sklopu katerega namerava župan Marko Soršak požagati skoraj 200 zdravih odraslih dreves in ki ga je ministrstvo za gospodarstvo Matjaža Hana brez zadržkov podprlo s 350 tisoč »zelenimi« evri iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost, vendar utegne dobiti pravni epilog.

»V Združenju ROVO, društvu za varstvo okolja, delujočem v javnem interesu, razčlenjujemo vse podrobnosti, ki bi lahko zavedle k odločitvi o dodelitvi javnih evropskih sredstev za projekt, ki je v osnovi v nasprotju s smernicami EU za zeleni prehod, za blaženje učinka podnebnih sprememb in za varstvo naravne raznolikosti,« pravi zastopnik združenja Gorazd Marinček. Projekt so na ministrstvu nedavno uvrstili med 58 turističnih projektov, primernih za sofinanciranje; pri tem se seveda postavlja vprašanje, kakšni posegi so predvideni šele v 33 neizbranih občinskih projektih.

Marinček opozarja na ekosistemsko vlogo odraslih dreves in navaja izračune, ki dokazujejo, da nadomestitve odstranjenih zdravih odraslih dreves s podobnim številom mladih nikakor ne moremo šteti za ustreznik odstranjenih dreves ali celo za zeleni projekt.

Navaja podatke strokovnjaka za drevesa dr. Blaža Klobučarja, ki opozarja, da lahko odraslo drevo proizvede tisočkrat več ekosistemskih storitev kot pravkar posajeno mlado drevo. Ali drugače: za nadomestitev enega odraslega drevesa bi morali zasaditi tisoč mladih dreves. V Pivoli bi bilo posajenih le 260 novih dreves, pravi Marinček in dodaja: »Vsako odraslo drevo ob pomoči sonca proizvede zrak za deset ljudi. Posek bo tako uničil tovarno zraka za 2000 ljudi.« Navaja še en izračun. Storitve, ki jih opravi drevo in zajemajo storitve proti onesnaževanju zraka, za recikliranje vode in za zmanjševanje erozije, so danes jasno ovrednotene. Sklicuje se na strokovne vire iz Združenega kraljestva, po katerih odraslo drevo vsako leto ustvari storitve v vrednosti 2200 evrov. »Drevored 200 dreves tako na leto ustvari okoljske sistemske storitve v vrednost 440 tisoč evrov, 260 mladik pa jih ustvari za tisočaka. V desetih letih, kolikor najmanj potrebujejo mladike do skoraj polne sposobnosti za ekosistemske storitve, bi bilo na lokaciji zdajšnjega drevoreda v Pivoli narejene za več kot štiri milijone evrov škode v okolju.«

Poudarja tudi, da je bil pri dajanju pozitivnih mnenj za »drevocid« povsem spregledan vidik čebel in ptičev, to je delov narave, ki naj bi jih nekateri zavodi celo varovali, vendar zdaj molčijo. »Odrasle lipe so medovite rastline, lipov med je znamenit, silno okusen in tudi blagodejen za zdravje in počutje. Pohorski med je zaščiten kot zajamčena tradicionalna posebnost. Košate krošnje dajejo zavetje in priložnost za gnezdenje številnim pticam, česar mladike ne omogočajo,« pravi Marinček in dodaja: »V investicijskem izrazito antropocentričnem programu so zaradi šumenja bankovcev pozabili na vsa druga živa bitja.« Povsem prezrt je tudi vidik kakovosti življenja; drevored odraslih dreves zagotavlja senco, uravnava vlažnost in deluje pomirjujoče: »Mladike še dolga leta ne bodo omogočale teh občutkov in doživetij šumenja listov in žvrgolenja ptic.«

Pojasnilo gospodarskega ministrstva, kako neki naj bi bila ta sečnja, ki v javnosti dobiva oznako »kriminal«, projekt zelenega preboja in ali morda vendar razmišljajo o reviziji odločitve, še čakamo.