Golob se izgovarja, da bo za reformo potreboval dva mandata

Dvojni mandat, ki ga omenja, seveda implicira, da bi se reforma odvila znotraj njegove vlade, a da zanjo potrebuje osem let

Ob prevzemu funkcije predsednika vlade in nastajanju nove koalicije je Robert Golob izjavil, da bodo vladali dva mandata. Nekateri so se posmehovali, deloma tudi upravičeno, ker je z napovedjo preprosto impliciral preveč: »Če želimo resno nasloviti razvojne izzive države, moramo gledati dlje, kot je en mandat. To je prva in ključna sprememba, ki jo uvajamo.«

Tokrat je v intervjuju pri Urošu Slaku na POP TV ponovil trditev. Ključna sprememba, ki jo uvaja, namreč kar dva mandata, seveda nista v njegovi moči, zanjo preprosto potrebuje rezultat na volitvah – teh pa se ne da spreminjati kar tako, razen če uzakoni dva obvezna.

Tokratni pogovor se je nanašal na prisilni odstop nepogrešljivega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, za katerega je Golob malodane javno ponujal svojo roko v ogenj in ga vzhičeno poveličeval v nebo, na koncu pa je od njega ultimativno zahteval odstopno izjavo in ga s tem čisto osebno in strokovno ponižal.

Ponižani minister

Kasneje se je v očitni znak maščevanja Bešič Loredan začel izmikati komunikaciji celo do te mere, da so v stranki resno računali z možnostjo, ko bo kot poslanec v parlamentu preveč nagajal, zato so imeli pripravljene scenarije nadzora škode, če bi se to zgodilo: neverjetno, toda resnično. A še bolj je bilo intrigantno opazovati, kako takšna osebna psihopatologija medijev sploh ni začudila in kam je dobesedno čez noč zgrmel sicer v anketah vedno popularni minister: od nekakšne vsakodnevne medijske zvezde do popolnega škodljivca, ki se ga otepajo v lastni stranki.

Ker so se sredi poletja odvile ujme, je zdravstvena reforma nenadoma poniknila iz pozornosti, nihče je več ni posebej omenjal, skupaj z umikom pa so potihnile tudi razprave o tem, kdo bo novi minister. Po svoje morda razumljivo, toda nekako je postalo jasno, da se premier ne ogreva za kandidata, ki bi imel izvrstne reference in se je ponudil kar sam – dr. Andreja Trampuža. Morda tudi zato, ker je zdravnik, ki uspešno deluje v Berlinu, preveč naklonjen javnemu zdravstvu. Novinar POP TV je predsednika tokrat izzval in ob tem spomnil na kritiko predsednice vlade: »Morava končati z zdravstvom. Dve pomembni stvari sta se zgodili. Danes je predsednica države Nataša Pirc Musar ob obisku Kliničnega centra dejala, da ne verjame, da se bo zdravstvena reforma uresničila v mandatu vaše vlade. Poleg tega se zakon o digitalizaciji in prestrukturiranju Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki jih je nekdanji minister imel za začetek zdravstvene reforme, zdaj stoji ta. Vladajoča koalicija naj bi jutri na odboru sklepom vse to predstavila v obravnavo, čakalne dobe se daljšajo, brez osebnega zdravnika je zdaj že 144.500 ljudi. Ob začetku vašega mandata 130.000. Do kdaj boste še zdravstveni minister in kako bo zdaj s temi reformami?«

Novo ime do konca septembra

September je tukaj in novinarji bodo počasi morali spomniti na glavnega aduta, ki ga je šef koalicije ves čas obljubljal kot svojo osrednjo programsko nalogo: zdravstveno reformo. Golob je v odgovor navedel dovolj nonšalantno pojasnilo: »Najprej glede ministra. Minister bo izbran oziroma imenovan do konca septembra, kot je bilo napovedano. Nič se ni spremenilo. Kar se tiče reform, mogoče smo s prejšnjo garnituro verjeli v to, da so samo zakoni in samo velike spremembe tiste, ki prinesejo napredek v zdravstvu, in bomo zdaj mogoče začeli delovati raje postopoma z manjšimi ukrepi, ki pa bodo ciljno usmerjeni. O teh ukrepih bomo prvič govorili v četrtek na seji strateškega sveta za zdravstvo, ki ga vodi dr. Brecelj. Pogledali bomo, kateri ukrepi lahko gredo hitro v izvedbo in ne bomo čakali samo na zakonske. Zakonske rešitve, ki jih je pripravila prejšnja ekipa bomo pa prevetrili v naslednjem mesecu in bodo najverjetneje na sporedu oktobra. Nič ni narobe, če se te stvari nekoliko drugače lotevamo. Kar se pa tiče mandatov, mi smo že na začetku povedali, da štartamo na dva mandata, ker vse reforme potrebujejo dva mandata. Nobene reforme ne moreš zaključiti. To, kar je predsednica ugotovila, ni nič novega.«

Več kot jasno je želel biti eleganten v zavrnitvi kritike na svoj račun, ne da bi se zameril predsednici. A če smo precizni, je bil neuspešen. Če je Nataša Pirc Musar pogrešala bolj smele poteze glede zdravstvene reforme in dejala, kot pravi Slak, da ne verjame, da bi se »zdravstvena reforma uresničila v mandatu vaše vlade«, na ta očitek dejansko ni odgovoril.

Dvojni mandat, ki ga omenja, seveda implicira, da bi se reforma odvila znotraj njegove vlade, a da zanjo potrebuje osem let. Trditev predsednice republike, ki jo je novinar natančno povzel, pa je močnejša: čeprav tega ni imela v mislih, izraža dvom, da bi se to zgodilo v katerem koli Golobovem mandatu. Ker ni pomislila na osem let, ki jih premier zdaj navaja kot nekakšen izgovor, kar pa počne s figo v žepu zato, ker predpostavi, da mu dvojni mandat preprosto pripada. In kaj, če mu ne?

Reforma kot mašilo

Če smo natančni, razprava o reformi zaenkrat deluje le kot retorično mašilo, s katero se zakriva, da bi se karkoli resnega dogajalo. Dejansko zaenkrat učinkuje kot zvito mašilo na več strani, saj se z obljubo reforme manipulativno nadomešča razpravo o ohranitvi javnega zdravstva.

Novi minister, ki ga predsednik obljublja do konca septembra, bo moral začeti z opredelitvijo. Novinarji in mediji so že večkrat padli na izpitu in postali, kot pravim, rezervni igralec v boju za privatizacijo zdravstva. Ko bo ime razkrito, bomo marsikaj slutili. Zdi se, da Golob resno nagovarja svojega državnega sekretarja Marjana Pintarja, ki pa je že izjavil, da ne želi biti minister.

Ker ta govori o »reguliranem zdravstvenem sistemu«, bi lahko iz tega sklepali, da se nagiba k omejitvam zasebnih pobud. V svojem skoraj istočasnem nastopu v Odmevih je premier to razložil na način, ko je končno, po tistem, ko se je ta beseda na njegovih ustih že izsušila, le omenil javni zdravstveni sistem. Po njegovem je ravno preveč zasebne pobude načelo javni sistem, ta je »začel s časom pešati«, kar v praksi pomeni, da bi želel zasebniki vendarle omejiti.

Zelo verjetno gre za prvo izjavo Goloba po debelem letu, v katerem se je posredno vrednostno opredelil do privatizacije v podporo javnemu zdravstvu. Pred tem ga v to niso prepričali niti številni protesti Glasu ljudstva na čelu z Jašo Jenullom in Dušanom Kebrom.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**