Devet zahtev za protipoplavno obnovo

Strokovnjaki so predstavili zahteve ministru Urošu Brežanu

»Naše vodotoke urejajo strokovnjaki, ki imajo bager in kamion,« je dejal eden od domačinov, starejših udeležencev sredine prireditve v Škofji Loki, na kateri so predstavniki PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Biotehniške in Naravoslovnotehniške fakultete, Aljoša Petek, Darja Matjašec, Igor Zelnik in Barbara Čenčur Curk, predstavili poziv ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu. Brežan je namreč najodgovornejši za zakonodajo o popoplavni obnovi, ki zdaj nastaja. Poziv, ki ga je podpisalo več kot 160 priznanih strokovnjakov vodnih, prostorskih, bioloških in drugih strok ter predstavnikov nevladnih organizacij (prvopodpisani je prof. dr. Mihael J. Toman), vsebuje devet zahtev – še ključnejša pa je zagotovo ponudba ministru, da so podpisniki, torej stroka, pripravljeni dejavno pomagati.

Kaj torej zahtevajo? Prvič, celostno interdisciplinarno analizo vzrokov za poplave in njihovih posledic. Darja Matjašec opozarja na načrtno interesno razgradnjo prostorskega načrtovanja v zadnjih treh desetletjih. Zaradi nujnosti strokovno okrepljenega prostorskega načrtovanja, zagotavljanja splošne varnosti, varstva pred naravnimi nesrečami in prilagajanja na podnebne spremembe pozivajo k smiselni omejitvi občinske avtonomije pri urejanju prostora in gradnje ter prerazporeditev teh pristojnosti na državo in regionalne javne strokovne službe.

Nadalje opozarjajo, da mora sanacija razmer zagotoviti »dolgoročno vzdržno, družbeno in okoljsko odgovorno upravljanje voda ter urejanje prostora«. Zelnik je poudaril, da ni sprejemljivo nekritično vračanje vodotokov in objektov na vodah in ob vodi v prejšnje stanje: »Trditve, da je treba nemudoma graditi nove betonske zidove, so nadaljevanje starih napak in temu se moramo izogibati. S tem reko pospešimo in težavo prestavimo dolvodno.« Posebej poudarjajo tudi zahtevo, da se vse gradnje, ki potekajo na poplavnih območjih ter v vodi ali ob njej, nemudoma ustavijo, če imajo negativne vplive na poplavno varnost, ekološko stanje voda ali ogrožajo varnost objektov z vidika plazov. V preteklosti so bila namreč gradbena dovoljenja izdana kljub negativnim mnenjem strokovnih institucij. Pozivajo k vzpostaviti kompetentnega in strokovnega nadzora nad izvajanjem sanacije.

Posebej opozarjajo tudi na problem gradenj na ogroženih poplavnih območjih in odkupe zemljišč in objektov od ljudi, ki so tam gradili z dovoljenji: »Država in občine morajo začeti pogovor z zadevnimi strokovnjaki o strateškem, pravičnem državnem odkupu priobalnih zemljišč ter lastnine in zemljišč prebivalk in prebivalcev, ki živijo na ogroženih poplavnih območjih.« Gre seveda za vprašanje pravičnih cen; po Zelniku se je po poplavah cena teh nepremičnin zrušila, država pa bi morala namesto tržne cene upoštevati tisto iz vrednotenja GURS. Podpisniki od ministra Brežana in sedanje politike zahtevajo tudi sprejetje celovite nacionalne strategije prilagajanja na podnebne spremembe: »To ni prva niti zadnja podnebna katastrofa. Letošnjih poplav ne smemo obravnavati brez lanskih suš in požara na Krasu.«

Ministru Brežanu so strokovnjaki, podpisniki zahtev, kot rečeno, ponudili pomoč. Minister nima izgovorov.