18. 9. 2023 | Družba
Slovenija je prva država na svetu, ki je v ustavo vpisala jezik gluhoslepih
Ob mednarodnem tednu gluhih pozivi k sistemskemu razvoju in financiranju slovenskega znakovnega jezika
Govorica rok ni mednarodno poenoten jezik, saj vsak narod razvije svoj znakovni jezik. Slovenskega od leta 1979 razvijajo strokovnjaki z Inštituta za znakovni jezik, ki so doslej razvili okoli 25.000 kretenj. Leta 2021 je bil znakovni jezik v ustavo zapisan kot uraden nacionalni jezik.
© Borut Krajnc
Letošnji slogan mednarodnega tedna gluhih, ki ga obeležujemo vsak tretji teden v septembru, je "Svet, v katerem lahko gluhi uporabljajo znakovni jezik povsod." Ob tem v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pozivajo k sistemskem razvoju in financiranju slovenskega znakovnega jezika, so zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt - ustavo - vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v EU in dvanajsta država na svetu, ki je v ustavo vpisala znakovni jezik. Ta je kot materni jezik gluhih priznan v 76 od 196 držav po svetu, so pojasnili v zvezi.
Kljub temu, da je pravica do uporabe slovenskega znakovnega jezika pred dvema letoma postala ustavna pravica, se gluha skupnost še vedno bori, da bi država zagotovila sistemski razvoj in financiranje slovenskega znakovnega jezika, ter da bi se gluhi otroci o slovenskem znakovnem jeziku lahko učili v slovenskem znakovnem jeziku.
Ob mednarodnem tednu gluhih v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije ponovno izpostavljajo nerealizirano ustavno spremembo o implementaciji 62.a člena ustave, ki govori o znakovnem jeziku, in zavezo države, da uredi sistemsko skrb za razvoj in financiranje enega od uradnih jezikov Slovencev z izgubo sluha - slovenskega znakovnega jezika.
V Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov, približno 1000 jih uporablja slovenski znakovni jezik.
Ob tem ponovno izpostavljajo na veliko težavo z dostopnostjo oseb z izgubo sluha do informacij in komunikacij, na nedostopnost sej DZ, nedostopnost televizijskih programov brez sprotnih podnapisov, pa tudi na nedostopnost gledaliških predstav in državnih prireditev. "Kljub vsem sprejetim predpisom so osebe z izgubo sluha še vedno potisnjene na rob družbenega dogajanja," je opozoril sekretar zveze Matjaž Juhart.
Gluhe so ob njihovem prazniku podprli tudi trije najvišji državni predstavniki - predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik vlade Robert Golob in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. V slovenskem znakovnem jeziku oziroma v kretnji so se naučili letošnjega slogana mednarodnega tedna gluhih, so navedli pri zvezi.
Leta 1959 je Svetovna zveza gluhih določila mednarodni dan gluhih, kasneje pa mednarodni teden gluhih, ki ga obeležujemo v drugi polovici septembra. Mednarodni teden gluhih je največji praznik za 75 milijonov gluhih po svetu.
Mednarodni teden gluhih praznuje tudi skupnost gluhih v Sloveniji. Ob tej priložnosti vsako leto eno izmed lokalnih društev Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravi prireditve in dogodke. Letos jih bo pripravilo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje.
Več kot tisoč gluhih, naglušnih, strokovnih delavcev, tolmačev in njihovih družin iz vse Slovenije se prav tako zbere na osrednji kulturni prireditvi, na katero so vabljeni tudi pomembni politični odločevalci, z željo opomniti širšo javnost na to nevidno invalidnost in na kulturo gluhih. Tokratna osrednja prireditev bo 30. septembra v kulturnem domu v Velenju.
V Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov, približno 1000 jih uporablja slovenski znakovni jezik.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.