Permanentna volilna kampanja

Mednarodni obrtni sejem Celje, »sejem vseh sejmov«, kot mu ponosno rečejo na Celjskem, že dolgo ni namenjen le obrtnikom, seveda je namenjen tudi njim, a tam se predstavljajo še šole, državne institucije, ministrstva, različna združenja, zbornice, zveze, podjetja, športni klubi, poklici. Letos sta imela tam prostor recimo predstavništvo evropske komisije in zagrebški zobni center. Posebna gostja je bila Ukrajina, njena podjetja so se na sejmu predstavljala brezplačno. Gre torej za veliko prireditev, tokrat naj bi bilo MOS obiskalo približno 65 tisoč obiskovalcev, na njem pa se je predstavilo malo več kot 600 razstavljavcev. MOS je, kot so ponosno zapisali v Celju, »največji sejem v Sloveniji, kjer smo v zadnjem desetletju gostili več kot 1,5 milijona obiskovalcev«.

Na tem sejmu ne manjka niti politika. Letošnji sejem je uradno odprl minister za gospodarstvo Matjaž Han, govoril je o konkurenčnosti, previsoki obremenitvi plač in škodi, ki so jo povzročile poplave. Vendar Han, čeprav si je to verjetno želel, ni bil glavna zvezda sejma. To je bil predsednik SDS Janez Janša. Ta je, obkrožen s poslanci, sejem obiskal prejšnjo sredo. Na stojnici stranke SDS je delil podpise, fotografiral se je z mladimi in starimi, segal v roke, nazdravljal, delil nasvete, izjave in izkušnje, postal pri tem in onem in znova delil podpise na papir, na roke, celo na natikač. Okoli njega je bilo veliko mladih, ki so mahali z zastavicami SDS in se prerivali za njegovo pozornost. Pri tem ni bilo najbolj jasno, ali so to delali, ker vedo, kakšno politiko predstavlja, in jo tudi podpirajo, ali zato, ker je Janša javna osebnost. No, morda pa so se iz prvaka opozicije na takšen način norčevali.

Janšev nastop je bil dobro premišljen. Stranka SDS že leta najema prostor na sejmu in na njem prepričuje ljudi, naj se ji pridružijo. Ni edina. Letos je razstavni prostor tam najela stranka NSi (tudi ona ne prvič), sejem pa sta organizirano obiskali stranka SD in njena predsednica Tanja Fajon. Politiki in stranke so torej stalnica tega sejma – pred dvema letoma je bila na njem prisotna tudi SMC, letos ga je obiskal le še njen zadnji predsednik Zdravko Počivalšek, saj stranka, ki je leta 2014 zmagala na državnozborskih volitvah, ne obstaja več. Na celjskem sejmu se niso predstavile vse parlamentarne stranke. Predsednik vlade Robert Golob ga je obiskal lani, letos ga tam ni bilo. Na njem ni bilo niti Gibanja Svoboda niti Levice, pa četudi je župan Celja Matija Kovač njen član. V Levici pravijo, da jih na sejem ni nihče povabil, prav tako stranka ni dobila nobene pobude ali ponudbe za najem razstavnega prostora.

Za politične stranke pri oglaševanju zunaj časa zakonsko določene volilne kampanje veljajo enaka pravila kot za pralne praške. In kadar so politične stranke enake pralnim praškom, so takšne, kot so ti. Potrošniško blago.

Prostor SDS v hali L1 – stisnjen med prostorom celjske šole za hortikulturo, hrvaškega podjetja za izdelavo strelovodov in podjetja, ki izdeluje aplikacije za večkanalno trženje – je bil menda zelo priljubljen, navsezadnje sta se od tam razlegala veseli spev harmonike in trkanje s kozarci. »MOS zaključujemo zadovoljni in ponosni. Naša stojnica je bila zelo obiskana. Nešteto stiskov rok in iskrenih pogovorov. Veseli smo tudi vseh izpolnjenih pristopnih izjav. Dobrodošli v naši veliki družini,« so ob koncu sejma zapisali v stranki.

Na celjskem sejmu v predstavitvi političnih strank ne vidijo ničesar spornega. »Možnost dajemo vsem razstavljavcem, ki se želijo predstaviti širši množici ljudi. Sejem številni razstavljavci vidijo kot izvrstno priložnost, da zanje izve čim več ljudi. Želijo se pogovoriti z obiskovalci in gospodarstveniki, ki so tukaj zbrani na enem mestu,« pojasnjuje Darja Tibaot Ciringer iz Celjskega sejma. »Za vse razstavljavce veljajo enaki pogoji in tudi enak cenik razstavnega prostora, cena pa je odvisna od velikosti. Seveda tudi politične stranke plačajo razstavne prostore, saj so za nas zgolj razstavljavci, ne pa politične stranke.« Razstavni prostor SDS je bil velik 16 kvadratnih metrov, stranka pa je zanj plačala 1920 evrov, prostor NSi je bil manjši, zato je bil strošek, ki ga je imela ta stranka, nižji. Najemnina je, sodeč po veljavnih cenikih, znašala 1080 evrov.

Divji zahod

V Sloveniji oglaševanje političnih strank zunaj časa uradne volilne kampanje ni omejeno. Natančneje, zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da se lahko kampanja začne 30 dni pred glasovanjem, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred njim. Regulirane so vse »politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju«.

Politične stranke vedo, da predstavitev njihovih vsebin na celjskem sejmu ali kjerkoli drugje, denimo z jumbo plakati ob avtocestah, ni povezana s točno določenim glasovanjem, z volitvami ali referendumi o neki temi, zato takšno oglaševanje ni kršitev zakonodaje. Enako kot drugje se tudi v političnem prostoru pojavlja tekmovanje med različnimi strankami, vsebinami, idejami, ki jih te ponujajo. Stranke lahko prirejajo tiskovne konference, vlagajo zakone, lahko se pojavljajo na družabnih omrežjih, pošiljajo pošto državljanom, jih nagovarjajo na ulicah, prirejajo zbore, proteste in delovne akcije, lahko se oglašujejo tako ali drugače. Zanje pri oglaševanju zunaj časa zakonsko določene volilne kampanje veljajo enaka pravila kot za oglaševanje pralnih praškov. In kadar so politične stranke enake pralnim praškom, so natančno takšne, kot so ti. Potrošniško blago.

Prava težava je drugje. Zakon o volilni kampanji natančno določa način financiranja kampanje, stranke morajo zanjo odpreti poseben račun, na koncu oddati finančno poročilo in podobno. Pri političnem oglaševanju zunaj volilne kampanje pa jasnih pravil ni.

Beneška komisija je v svojem že ducat let starem mnenju zapisala, da številne države strankam zagotavljajo finančno podporo, in dodala, da morajo biti smernice financiranja in porabe tega javnega denarja jasno in natančno določene, za čas med volilno kampanjo in zunaj njega. To je seveda logično, politične stranke namreč potrebujejo ustrezno javno financiranje, da opravljajo svojo demokratično vlogo, ureditev financiranja pa je bistvenega pomena za zagotavljanje njihove neodvisnosti od takšnih in drugačnih donatorjev.

Ker volilna kampanja te ali one stranke poteka mesece ali celo leta pred volitvami, veljavna zakonodaja računskemu sodišču ne omogoča preverjanja njenega financiranja.

Politične stranke morajo v Sloveniji vsako leto predložiti zaključno poročilo, prav tako morajo oddati poročilo o financiranju vsake volilne kampanje posebej. Nekdanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v Mladini marca 2021 dejal, da »v zadnjem obdobju dobivamo pobude, povezane z nekaterimi velikimi političnimi strankami. In zdi se mi, da bom moral kot predsednik računskega sodišča izdati sklep o revidiranju nekaterih političnih strank. Ali bomo revidirali SDS? Če bomo prepoznali tveganja, seveda bomo, saj je to naša dolžnost. Se pa lahko pripravimo na precejšnjo nejevoljo.« Veselu se je mandat iztekel maja lani, nasledila ga je Jana Ahčin. Računsko sodišče je julija letos začelo postopek revizije o pravilnosti poslovanja stranke SDS, zaradi upravnih rokov pa je zelo malo možnosti, da bo ta revizija končana še letos.

Pa se res dogajajo zlorabe? Zakaj je treba biti pozoren na financiranje političnih strank in na njihov način oglaševanja? Navedimo le en primer. V času zadnjih volitev je Nova24TV zakupila oglasni prostor na Facebooku in Googlu ter z oglasi in propagandnimi sporočili skušala škodovati nastajajočemu Gibanju Svoboda. Ta sredstva niso bila pravilno zavedena v poročilu o financiranju državnozborskih volitev, ki so ga pripravili v stranki SDS, pa četudi sta ta stranka in omenjeni »medij« neločljivo povezana.

Na računskem sodišču so po naših informacijah vendarle ugotovili, naredili so že kopico revizij volilnih kampanj, da veliko političnih strank volilne kampanje začenja že pred zakonskim rokom. In ker je razlog za takšna dejanja pravna praznina – nikjer ni jasno opredeljeno, kaj je dovoljeno in kaj ne – razmišljajo, da bi resornemu ministrstvu za javno upravo predlagali, naj izboljša veljavni zakon o volilni in referendumski kampanji. Zapišimo še drugače: ker volilna kampanja te ali one stranke poteka mesece ali celo leta pred volitvami, veljavna zakonodaja računskemu sodišču ne omogoča preverjanja njenega financiranja.

Poslanci so pred poletnimi počitnicami spremenili sestrski zakon o političnih strankah, glasovalo je 64 poslancev, vsi so bili za. Zakon zagotavlja več denarja političnim strankam, največ denarja bosta po njem dobili stranki SDS in Svoboda. V noveli zakona jasnih pravil in omejitev oglaševanja političnih strank ni, o tej problematiki pa v parlamentu niso niti resno razpravljali.