»Ključen preizkus za mednarodno kredibilnost Rusije«

Rusija se želi vrniti v Svet Združenih narodov (ZN) za človekove pravice, iz katerega je bila izključena zaradi invazije na Ukrajino

Rusija se želi vrniti v Svet ZN za človekove pravice, iz katerega je bila aprila lani izključena zaradi invazije na Ukrajino, poroča britanski BBC. Glasovanje glede sedežev v svetu, ki bo čez dva tedna potekalo v Generalni skupščini ZN, bo po mnenju tujih diplomatov ključen preizkus za mednarodno kredibilnost Rusije.

Ruski diplomati so več članicam ZN razposlali dokument s stališči, ki ga je pridobil BBC, v katerem Rusija išče podporo za ponovno izvolitev v Svet za človekove pravice ZN. V dokumentu je med drugim zapisano, da Rusija želi "spodbujati načela sodelovanja in krepitev konstruktivnega vzajemno spoštljivega dialoga, da bi našli ustrezne rešitve za vprašanja človekovih pravic".

Glede na navedbe v dokumentu Rusija želi svoje potencialno članstvo v svetu izkoristiti "za preprečitev naraščajočega trenda spreminjanja Sveta za človekove pravice ZN v instrument, ki služi politični volji ene skupine držav" in ne želi, da bi ta skupina "kaznovala nelojalne vlade določenih držav zaradi njihove neodvisne politike".

Diplomati po navedbah BBC trdijo, da Rusija upa, da si bo z morebitno izvolitvijo povrnila nekaj mednarodne kredibilnosti, potem ko je bila obtožena kršenja človekovih pravic v Ukrajini in znotraj svojih meja. Dodali so, da Rusija vodi agresivno kampanjo za ponovno izvolitev in da je povsem mogoče, da se bo vrnila v svet.

Svet ZN za človekove pravice ima sedež v Ženevi in je sestavljen iz 47 članic, ki so izvoljene za tri leta. Na naslednjih volitvah, ki bodo 10. oktobra v New Yorku, se bo Rusija skupaj z Albanijo in Bolgarijo potegovala za dve prosti mesti v svetu, rezervirani za države srednje in vzhodne Evrope. Slednji bosta s koncem leta zapustili Ukrajina in Češka, ki je v svetu nadomestila Rusijo po njeni izključitvi aprila lani.

Članstvo v Svetu za človekove pravice ZN temelji na geografski porazdelitvi. Afriškim in azijsko-pacifiškim državam pripada po 13 mest, osem mest dobijo latinskoameriške in karibske države, zahodnoevropske in druge države sedem mest, države srednje in vzhodne Evrope pa šest. Mandat traja tri leta, članice pa po dveh zaporednih mandatih niso upravičene do takojšnje ponovne izvolitve. Glasovalno pravico ima vseh 193 članic ZN.

3FzzixVU_48