Discipliniranje narodne manjšine

V prispevku Discipliniranje narodne manjšine, ki je bil v reviji Mladina in na spletni strani www. mladina.si objavljen 25. 8. 2023, so bili navedeni enostranski pavšalni pogledi in napačna dejstva ter informacije o predlogih zakonodajnih sprememb za otroke iz težavnih socialnih okolij, ki jih je v državni zbor vložila skupina 11 županj in županov iz jugovzhodne Slovenije in Posavja.

Zavračamo trditev, da so župani in županje vložili pobudo za spremembo več zakonov za potrebe urejanja romske problematike kot tudi, da se ukrepi za izboljšanje položaja otrok iz težavnih socialnih okolij nanašajo zgolj in izključno na romsko skupnost. Pobude so namreč naslovljene splošno in nediskriminatorno nagovarjajo vse državljane Republike Slovenije enako in s tem vsa težavna socialna okolja, kjer so starši neizobraženi, prejemniki denarnih socialnih pomoči in dolgotrajno brezposelni. Zavedamo se, da pripravljene zakonske spremembe med drugim nagovarjajo tudi problematiko neperspektive romskih otrok v JV Sloveniji in Posavju glede na okvir, ki jim ga zagotavlja Republika Slovenija, vendar v enaki meri nagovarjajo tudi vsa ostala težavna socialna okolja.

Prav tako ne drži v prispevku večkrat oz. na različne načine poudarjena trditev, da gre za omejevanje socialnih pravic, kaznovanje in jemanje socialne pomoči. Pobude so pripravljene tako, da ne jemljejo denarne socialne pomoči in otroškega dodatka, temveč prejemanje finančnih sredstev omejujejo z rednim obiskovanjem osnovne šole otrok prejemnikov pomoči oz. se pomoč v primeru neobiskovanja izplačuje v drugačni obliki, v t.i. funkcionali. Gre za tehnični popravek sedanje zakonodaje, ki določa, da je otroški dodatek dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. V kolikor eden izmed teh pogojev ni izpolnjen, ta prejemek v celoti ni upravičen. Trenutno je socialna politika taka, da ne spodbuja in ne zahteva od staršev otrok aktivnega obiskovanja in zaključevanja osnovne šole. Ni nobene povratne informacije staršem, da je to narobe, saj tega slovenska izobraževalna in socialna zakonodaja ne opredeljujeta dovolj jasno oz. na način, da bi izvajalske institucije lahko tak zakonski okvir uporabile v dobro otrok. To lahko dosežemo samo z jasnimi zakonskimi opredelitvami, ki bodo od ustreznih javnih služb zahtevala nedvoumno ukrepanje. Po našem prepričanju je tudi bolj jasen zakonodajni okvir pogoj za pozitivne spremembe. S spremembo zakonodaje želimo jasno sporočiti, da je obiskovanje in zaključevanje osnovne šole ter vključevanje v nadaljnje srednješolsko izobraževanje vrednota. In pošiljanje otrok v osnovno šolo, ki je obvezna, je prav gotovo zahteva, ki jo naša država mora jasno in brezpogojno postaviti.

Zavračamo tudi trditve avtorja, da je predlog spremembe zakona o voznikih, da vozniško dovoljenje lahko pridobi le kandidat, ki je zaključil vsaj 7. razred osnovne šole in 9-letno obiskovanje šole, namenjen otežitvi pridobitve vozniškega dovoljena zgolj za Rome. Kot že večkrat poudarjeno, se pobuda nanaša na vse državljane Republike Slovenije, predvsem pa naslavlja osebe, ki ne zaključijo osnovnega izobraževanja. Na mestu je namreč vprašanje, ali se lahko oseba brez osnovne pismenosti in znanj varno udejstvuje v prometu. Na eni strani imamo vse slabše statistike prometne varnosti in na drugi strani veliko željo oseb iz težavnih socialnih okolij po pridobitvi vozniškega izpita. S tem povezujemo vrednoto pridobitve vozniškega izpita, ki je že prisotna, z vrednoto obiskovanja in zaključevanja osnovne šole, torej vrednoto, ki ji moramo v določenih okoljih pravo mesto še poiskati.

Želimo si, da bi obravnavo predlaganih zakonodajnih sprememb za otroke iz težavnih socialnih okolij spremljala vsebinska razprava in ne pavšalne navedbe, ki javnosti potvarjajo vsebino in namen predlaganih zakonodajnih sprememb. Slovenska politika ne more zanikati odgovornosti za več desetletno slabšanje razmer, zato vsakršno nadaljnje zatiskanje oči na državni ravni, da problem ne obstaja, ni sprejemljivo. Na odločevalcih je, da se odločijo, kakšno prihodnost najranljivejših slovenskih otrok želijo graditi. Podpora pomeni začetek aktivnega reševanja vse slabših razmer, ki ob sedanji socialni, delovni in izobraževalni politiki realno poslabšuje možnosti otrok. Ob morebitni nepodpori pa bo zelo glasno vprašanje namenjeno koalicijskim poslancem s strani velikega dela državljanov, kakšni so njihovi alternativni predlogi in kaj bodo za reševanje nedvoumne problematike odločevalci storili.