FOTOGALERIJA / Shoda za in proti pravici do splava 

Na pohodu "za življenje" so splav primerjali z rasističnimi umori, udeležili pa so ga tudi otroci, oblečeni v domobranske uniforme

Danes sta na Prešernovem trgu v Ljubljani potekala kar dva shoda. Prvi je bil pohod za življenje, katerega glavni cilj je prepoved splava, drugi pa je bil protishod, ki pravico do splava podpira. Na pohodu za življenje so bili govori o ljubezni do življenja, primerjanje splava z rasističnimi umori, pa tudi otroci, oblečeni v domobranske uniforme.

Na pohodu za življenje so člani civilne iniciative izrazili svoje mnenje, da se je treba do zarodka od začetka nosečnosti že obnašati kot do osebe, pri čemer so splav prikazali kot umor. »Naša dolžnost je, da ustvarjamo razmere, v katerih bodo vsem otrokom, rojenim in nerojenim, zagotovljene vse temeljne človekove pravice, vključno s pravico do življenja. Ob tem posebej opozarjamo na zakone, ki ščitijo življenje od spočetja do naravne smrti in nerojenim otrokom priznavajo status osebe«, so zapisali v izjavi za javnost.

Kot je že nakazano v citatu, pa so letos posebno pozornost namenili tudi boju proti evtanaziji, v času, ko je med poletjem zakonski predlog društva srebrna nit zbral potrebnih 5000 podpisov, za nadaljnjo obravnavo v parlamentu. »Zbrani na Pohodu za življenje to namero ocenjujemo kot nesprejemljivo in zavržno … To je radikalna oblika nasilja, kaznivo dejanje in v nasprotju z ustavo«, so sporočili.

»Naša dolžnost je, da ustvarjamo razmere, v katerih bodo vsem otrokom, rojenim in nerojenim, zagotovljene vse temeljne človekove pravice, vključno s pravico do življenja. Ob tem posebej opozarjamo na zakone, ki ščitijo življenje od spočetja do naravne smrti in nerojenim otrokom priznavajo status osebe.«

Izjava za javnost Shoda za življenje

Urša Cankar Soares, koordinatorica pohoda, je na shodu še enkrat ponovila, da so tu, ker se zavzemajo za življenje, na novinarsko vprašanje, ali v civilni iniciativi vidijo splav enako kot običajen umor, pa ni hotela odgovoriti.

Na shodu je bil tudi Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine, sicer pa najbolj znan kot nasprotnik posvojitev s strani istospolnih parov. »želimo si, da nobena mama ne bi bila prisiljena razmišljati o tem, da se ne bi odločila za svojega otroka.« Izrazil je željo, da bi za bodoče starše država poskrbela bolje, oziroma bi jim odvzela »breme izbire«. »Želim si, da bi splav bil nepredstavljiv«, je še dodal Primc.

Ena izmed govornic, ki je Shod za življenje prišla podpret iz Hrvaške, kjer je aktivna v njihovi verziji gibanja, Hod za život, je legalen splav primerjala z rasističnimi uboji, ko so belopolti gospodarji svoje sužnje ubijali, a niso bili sankcionirani, saj so ljudje verjeli, da so ljudje drugih ras manj vredni. »Slabi zakoni bodo odpravljeni!«, je zagotovila množici, ki ji glasno zaploskala. Na shodu je bilo mogoče opaziti tudi Žana Žalca, znanega neonacista in predsednika Slovenske demokratske mladine (podmladek SDS) v Kranju. Videli smo tudi zastavo s kranjskim orlom, domobranskim simbolom, ter celo nekajletnega dečka z domobransko čepico.

Na shodu ni manjkalo niti politikov, kot že prejšnje leto sta se ga udeležila Branko Grims iz SDS in Vida Čadonič Špelič iz NSi, pa tudi Lojze Peterle. Med udeleženci je bila tudi Angelca Likovič.

Na shodu ni manjkalo niti politikov, kot že prejšnje leto sta se ga udeležila Branko Grims iz SDS in Vida Čadonič Špelič iz NSi, pa tudi Lojze Peterle. Vida Čadonič Špelič se je shoda udeležila, »ker sem vedno na strani življenja, na strani žensk«. Poudarila pa je še da, tako njena osebna pozicija kot pozicija NSi ni to, da je potrebno okoli splava spreminjati zakonodajo. »Mi nismo za spremembo zakonodaje. Mi mislimo, da je v tem trenutku zakonodaja takšna, kot je, v redu, dopušča osebno izbiro, tisto, kar mi poudarjamo, je, da mora biti družba vedno na strani ženske.« Obenem pa je še poudarila, da NSi ne podpora niti spremembe zakonov na področju evtanazije, nasprotuje torej njeni legalizaciji.

Protishod: »Že zgolj debata o tem, ali mora biti pravica do splava legalna, je skrajno sporna«

Ob Pohodu za življenje pa je potekal tudi protishod tistih, ki pravico do splava podpirajo. Diskurz gibanja za življenje označujejo kot verbalno in psihično nasilje nad ženskami, sploh tistimi, ki se morajo odločati o splavu, saj je to obdobje velike psihične ranljivosti. Protishoda se je udeležila tudi Sara Štiglic, ki je v ponedeljek poleg s še nekaj ljudmi izvedla akcijo, v kateri so iz zemlje izvlekli zastavice, ki so jih tja postavili aktivisti, ki nasprotujejo splavu, in so simbolizirale zarodke, ki so bili v prejšnjem letu splavljeni. Zaradi tega jo je predsednica republike Nataša Pirc Musar odslovila iz svojega Mladinskega posvetovalnega odbora. Na predsednico se je po tem dejanju usul plaz kritik, posvetovalni odbor sta protestno že zapustila dva od treh preostalih članov.

Dejala je, da je danes tukaj zato, »da se znova zoperstavimo poskusom posegov v avtonomijo naših teles, zdi se mi skrajno sporno, da je debata o tem, če bi moral biti splav legalen, sploh stvar javnega diskurza«. Na pohodu smo videli tudi neonaciste in domobransko simboliko. Kar te različne skupine povezuje, je »sovraštvo do šibkejših družbenih skupin in istočasno manjšin znotraj družbe, združijo se zavoljo tega, da dosežejo neko kritično maso, da se lahko postavljajo po robu pravicam širše skupnosti.« Poudarila pa je še, da nima želje, da bi se na današnjem protishodu osredotočevali le na njo, saj danes ni tukaj zaradi nedavnega spora s predsednico, temveč zaradi branjenja osnovnih človekovih pravic.

Oba shoda sta potekala brez večjih incidentov, policija je sicer bila prisotna, a ni imela večjega dela.