Avstralija / Zgodovinski referendum o pravicah aboriginov

V soboto bo 18 milijonov volivcev odločalo o tem, ali jih bodo kot avtohtone prebivalce vključili v ustavo in jim omogočili neposreden vpliv na odločitve vlade

V Avstraliji bo v soboto 18 milijonov volivcev na zgodovinskem referendumu odločalo o pravicah aboriginov oziroma o tem, ali jih bodo kot avtohtone prebivalce vključili v ustavo in jim omogočili neposreden vpliv na odločitve vlade. Zadnje ankete kažejo, da bodo volivci to večinsko zavrnili, potem ko je vprašanje med kampanjo močno razdelilo družbo.

Volivci bodo z da ali ne odgovorili na vprašanje, ali se strinjajo z dopolnilom ustave iz leta 1901 o priznanju aboriginov in prebivalcev otokov v Torresovi ožini kot avtohtonih prebivalcev in vzpostavitvijo stalnega posvetovalnega telesa staroselcev, ki bo parlamentu in vladi svetovalo pri zadevah, ki jih neposredno zadevajo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predčasno je po poročanju agencije Reuters svoj glas že oddalo več kot štiri milijonov volivcev. V četrtek objavljena anketa YouGov pa je pokazala, da s 56 odstotki glasov proti 38 odstotkom vodijo nasprotniki sprejema ustavnega dopolnila, tako da referendum gotovo ne bo uspel.

Podpora referendumu, prvemu po tistem, na katerem so volivci leta 1999 zavrnili predlog o ustanovitvi republike, je v zadnjih nekaj mesecih upadla, po ocenah poznavalcev tudi zaradi širjenja dezinformacij. Med kampanjo so namreč še posebej na omrežju X zabeležili njihov velik porast, širili pa so jih nasprotniki, da bi prestrašili volivce. Trdili so, da bo posvetovalno telo odvzelo lastnikom zemljišč njihovo lastnino in da gre za zaroto Združenih narodov, da bi država postala totalitarna republika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podporniki so prepričani, da bo dopolnilo omogočilo popravo neenakosti, katerih žrtve so staroselci, čeprav vlada ne bo zavezana upoštevanju priporočil. Na drugi strani pa so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa mnogi prepričani, da bi se s tem samo še poglobil razdor med aborigini in belimi Avstralci. To meni tudi konservativna opozicija pod vodstvom Petra Duttona, ki projektu očita tudi premalo jasnosti.

Med nasprotniki so tudi staroselci, ki menijo, da gre za brezzobi projekt, ki ne bo prinesel pravih sprememb. Organizacija Unija temnopoltih se tako npr. zavzema za popolno samoodločbo staroselcev, za nadzor nad svojo zemljo in naravnimi viri.

Cilj vlade vodje laburistov Anthonyja Albaneseja je izboljšanje življenja staroselcev, ki še vedno trpijo zaradi socialne izključenosti in prikrajšanosti ter posledic kolonizacije evropskih naseljencev.

Za premierja Albaneseja je na kocki marsikaj, predvsem pa uresničitev volilne obljube, saj je referendum označil za "edinstveno priložnost za združitev države". Hkrati je desnici zagotavljal, da bo novo telo samo posvetovalno in ne bo sprejemalo odločitev, skeptike med staroselci pa je skušal prepričati, da bo ustavna sprememba več kot le simbolična.

Da bi ustavno dopolnilo na referendumu sprejeli, je sicer potrebna dvojna večina. Ne samo, da ga mora podpreti več kot polovica vseh volivcev, ki se ga bodo udeležili, ampak tudi večina v vseh šestih zveznih državah.

Aborigini, ki predstavljajo 3,8 odstotka od 26 milijonov prebivalcev Avstralije, veljajo za najstarejšo ohranjeno kulturo na svetu, celino pa naseljujejo že več kot 65.000 let. V avstralski ustavi niso omenjeni, šele leta 1967 pa so jih priznali za državljane.

So najbolj zapostavljen in reven del prebivalstva, katerih življenjska doba je okoli osem let krajša od državnega povprečja. Med njimi je tudi velika brezposelnost, možnost, da bodo končali v zaporu, pa je 25-krat večja.

Njihovo zatiranje in marginalizacija sta se začela konec 18. stoletja, ko so v Avstralijo prišli prvi britanski naseljenci, ki so bili večinoma kaznjenci. Sprva naj bi bilo aboriginov milijon, danes jih je okoli 560.000.

Med letoma 1910 in 1970 so okoli 100.000 aboriginskih otrok, večinoma mešanega porekla, na podlagi zvezne zakonodaje odvzemali družinam, da bi jih "prevzgojili" v krščanskih ustanovah ali pri belih družinah. Zaradi te prisilne asimilacije se je tem t. i. ukradenim generacijam staroselcev, pa tudi njihovim potomcem in družinam, šele leta 2008 uradno opravičila vlada premierja Kevina Rudda. Istega leta je opredelila cilje za odpravo neenakosti, ki pa še daleč niso doseženi.

JlTOfYrFY2s

e8JjIAVvB1Y