Avstrija / Sojenje nekdanjemu kanclerju Kurzu

Obtožnica mu očita lažno pričanje pred parlamentarno komisijo

Na deželnem sodišču na Dunaju se v sredo začenja sojenje nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu, ki mu obtožnica očita lažno pričanje pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala afero Ibiza. Kurz je obtožbe že zanikal. Za proces vlada izjemno medijsko zanimanje, v razpravni dvorani ni več na voljo prostih mest.

Za sojenje skupno trem obtožencem so v okviru uvodnih obravnav do 23. oktobra predvideni trije termini. Poleg Kurza bosta na zatožno klop sedla še nekdanja namestnica vodje Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Bettina Glatz-Kremsner ter Kurzev zaupnik in nekdanji vodja njegovega kabineta Bernhard Bonelli, ki se oba prav tako soočata z obtožbo lažnega pričanja. Kurz se je že v vnaprejšnji izjavi sodišču izrekel za nedolžnega in zahteval oprostilno sodbo. Tudi v primeru njegovih soobtožencev je pričakovati enak zagovor, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

Proces se bo v sredo začel z uvodnimi nagovori tožilstva, pristojnega za gospodarstvo in korupcijo, ter trojice odvetnikov. Kurz naj bi po vsej verjetnosti prišel do besede šele drugi dan obravnave. Do konca meseca zaenkrat na sodišče še ni vabljenih prič, te naj bi prišle na vrsto novembra. Vsega skupaj jih želi tožilstvo v okviru glavne obravnave zaslišati 18, med njimi so nekdanji finančni minister Gernot Blümel, bivši podkancler in vodja svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache ter številni drugi visoki predstavniki države.

Obtožnica se nanaša na izjave, ki so jih Kurz, pa tudi Bonelli in Glatz-Kremsner, dali preiskovalni komisiji, ki jo je ustanovil avstrijski parlament, da bi preučila afero Ibiza. Ta je leta 2019 v Avstriji odnesla koalicijsko vlado med ljudsko stranko (ÖVP) in svobodnjaki (FPÖ).

Za proces vlada izjemno medijsko zanimanje, v razpravni dvorani ni več na voljo prostih mest.

Kurz naj bi prikril svoj vpliv pri imenovanju vodje avstrijskega državnega holdinga ÖBAG Thomasa Schmida. Preiskovalni komisiji je leta 2020 dejal, da je bil o odločitvi obveščen vnaprej, vendar da ni bil dodatno vpleten. Vendar pa tožilstvo na podlagi sporočil SMS med njima domneva, da je bil nekdanji vodja vlade močno vpleten v izbiro osebja in da je s Schmidom najkasneje od sredine leta 2017 redno izmenjeval mnenja o tej temi.

Kurzu in Bonelliju tako obtožnica očita, da sta pred preiskovalno komisijo lažno pričala, in sicer zlasti glede imenovanja vodstva holdinga ÖBAG. Neresnico naj bi pred komisijo, pa tudi na zaslišanju v preiskavi prav tako spornega imenovanja člana vodstva družbe Casinos Austria, govorila tudi Glatz-Kremsner, sicer nekdanja generalna direktorica podjetja.

Kurz je očitke v zvezi s tem večkrat zanikal. "Obtožbe so lažne in veselimo se, da bo resnica končno prišla na dan in se bo tudi na sodišču izkazalo, da so obtožbe neutemeljene," je poleti zapisal na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.

Avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo je Kurza zaradi suma dajanja lažnih izjav preiskovalo od pomladi 2021. Če bo spoznan za krivega, 37-letnemu nekdanjemu kanclerju grozi kazen do treh let zapora.

Kurz je med letoma 2020 in 2021 vodil koalicijsko vlado ÖVP in Zelenih, nakar je zaradi obtožb jeseni 2021 odstopil. Decembra istega leta je napovedal svoj popoln odhod iz politike ter postal podjetnik in lobist.