Barbara rov za obiskovalce

Občina Laško sanira območje rudnika in grobišča ter ga pripravlja za oglede

Občina Laško je septembra objavila javno naročilo Ureditev Barbara rova (Huda Jama) za namen turističnih ogledov. Za skoraj 250 tisoč evrov vredno ureditev je podpisala pogodbo z edinim ponudnikom, podjetjem SIIPS AD v lasti rudarskega inženirja Gorazda Hafnerja, poznavalca razmer v tem rudniku. Njegovo ime se je zadnja leta pojavljalo ob imenu Mehmedalije Alića iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je v letih 2008/09 odkril množično grobišče.

Uradni podatki uprave za vojaško dediščino razkrivajo, da so v opuščenem delu nekdanjega rudnika rjavega premoga, ki je deloval od leta 1902 do 1942, maja in junija 1945 usmrtili najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov vojaških sil Neodvisne države Hrvaške, domobrancev in civilistov. Posmrtne ostanke so iz začasne kostnice v Hudi Jami oktobra 2017 prenesli na pokopališče v spominskem parku Dobrava v Mariboru.

Razpisna dokumentacija razkriva neustrezno stanje infrastrukture v rovih, zračenje in razsvetljava ne delujeta. »Ker organiziranih obiskov ni več, se vklopi prisilnega zračenja in razsvetljave niso izvajali, zato so dotrajani električni razdelilniki, večji del razsvetljave,« piše. V Mladini smo leta 2015 pisali, kako je Roman Leljak, župan občine Radenci ter ljubiteljski preiskovalec in opisovalec povojnega obdobja, z dovoljenjem ministrstva za delo prirejal oglede jame in vabil obiskovalce kar prek Twitterja: »29. avgusta in 5. septembra ob 11.00 ponovno ogled Hude Jame. Vabljeni! V ta namen rabimo zaščitne gradbene čelade. Lahko kdo pomaga?« Oktobra lani je rudarska inšpektorica prepovedala vstop v del prostorov, do odstranitve vlage in rekonstrukcije pa je prepovedana raba električne opreme.

Posebne kulturnovarstvene pogoje glede obnove, zlasti za ohranjanje pietetnosti, je podal Zavod za varstvo kulturne dediščine. Med drugim prepoveduje vsakršno poseganje v strukturo rudniških rovov, tudi v strukturo pregrad na območju pobojev, v pietetnem delu, kostnici, dovoljuje ureditev diskretne osvetlitve.

Vlada Janeza Janše je 13. aprila lani, le 11 dni pred državnozborskimi volitvami, razglasila Grobišče Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena. V obsežnem sporočilu za javnost je takrat zapisala, da bo Uprava RS za vojaško dediščino v sodelovanju z občino Laško omogočila javnosti predstavljanje in dostopnost spomenika. »Dostopnost in prezentacija avtentičnega stanja rova in ostalin predstavljata močno simbolno sporočilnost, da resnice in neciviliziranih dejanj ni mogoče prikriti,« je aprila lani zapisala v sporočilu.

Kulturni spomenik poleg vhoda z rekonstruiranim portalom obsega več kot 350 metrov dolg rov, vklesan v kamniti masiv hriba. Ta se po 300 metrih odcepi v desni krak, ki vodi v prostor nekdanje strojnice Barbara, in nadaljuje v rov kostnice, kjer so bili med raziskavami začasno shranjeni posmrtni ostanki žrtev. Po 320 metrih se osrednji vhodni rov odcepi v levi krak, dolg približno 400 metrov, kjer so na polovici usmrtili žrtve in jih zazidali z več lesenimi in betonskimi pregradami. Kljub odstranitvi pregrad v fazi odkrivanja ostankov žrtev so ostanki pregrad še vidni.