»Ključen element pri prepoznavanju lažnih novic je namen zavajanja«

To je ena od ugotovitev okrogle mize na temo Lažne novice, teorije zarot in nezaupanje v znanost, ki je potekala kot uvod v prvi festival znanosti Univerze v Mariboru (FestUM)

Lažnih novic ni enostavno prepoznati, ključen element pri njihovem prepoznavanju pa je namen zavajanja, je ena od ugotovitev današnje okrogle mize na temo Lažne novice, teorije zarot in nezaupanje v znanost, ki je potekala kot uvod v prvi festival znanosti Univerze v Mariboru (FestUM), letos namenjen odprtemu izobraževanju.

"Če se novinar pri svojem poročanju samo zmoti, ne gre za lažno novico, saj je napako pozneje mogoče popraviti, če pa je pri tem prisotno namerno zavajanje, da bi zavedli javnost, potem gre za klasično lažno novico," je pojasnil raziskovalec s področja psihologije Nejc Plohl.

Ob tem je opomnil, da je treba držati kritično držo, pri tem pa je najbolj enostavna metoda branje v širino. Če najdemo informacijo, ki se nam ne zdi najbolj zanesljiva, moramo po njegovih besedah takoj pobrskati po spletu in poiskati morebitna enaka poročanja drugih virov.

Po besedah novinarke Vala 202 Maje Ratej, ki se ukvarja s področjem znanosti in raziskovanja, imajo novinarji vse več dela, saj je nabor, od koder lahko črpajo informacije, vse bolj širok, pri tem pa je vselej treba imeti v glavi nekakšno sito, da dobro premislijo, preden podajo ključne informacije.

"Za nas je velik poudarek na odprti znanosti, saj ta vključuje kar najširši krog ljudi, ki sodelujejo v raziskovalnem procesu in na ta način ponotranjijo znanstveno metodo, ki je prvi branik proti lažnim novicam oziroma psevdo znanosti."

Tomaž Boh,
direktorat za znanost in inovacije

"Včasih je bilo to lažje, saj smo lahko rekli, da nekemu agencijskemu viru zaupamo in ga ni treba posebej preverjati. Danes, ko se je vpletla še umetna inteligenca, že agencijski viri sami niso več povsem gotovi v to, kar podajajo. Zrahljala se je celotna veriga informacij," je dejala Ratej.

Kot je poudarila Špela Stres iz Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, se tudi znanost danes vse bolj osredotoča na objektivizacijo podatkov, ki so dosegljivi iz primerljivih virov, težava pa se pojavi takrat, ko je na voljo en sam vir. Po njenem mnenju je zato pomembno pridobivati tudi informacije iz mednarodnega prostora.

Da država poskuša vzpostavljati okolje, znotraj katerega bodo tudi drugi deležniki na tem področju, kot so univerze, inštituti in druge raziskovalne organizacije, pa tudi vsak posameznik in mediji, odigrali svojo funkcijo, je zatrdil Tomaž Boh iz direktorata za znanost in inovacije.

"Za nas je velik poudarek na odprti znanosti, saj ta vključuje kar najširši krog ljudi, ki sodelujejo v raziskovalnem procesu in na ta način ponotranjijo znanstveno metodo, ki je prvi branik proti lažnim novicam oziroma psevdo znanosti," je dejal Boh.

Ob tem je po njegovih besedah pomembno tudi relativno poljudno predstavljanje rezultatov širši javnosti, torej na način, ki ga je ta pripravljena in zmožna razumeti. Površnost ali preveč enostavna in kratka razlaga namreč povzroča napačne interpretacije morda povsem korektno podane informacije.

"Včasih je bilo to lažje, saj smo lahko rekli, da nekemu agencijskemu viru zaupamo in ga ni treba posebej preverjati. Danes, ko se je vpletla še umetna inteligenca, že agencijski viri sami niso več povsem gotovi v to, kar podajajo. Zrahljala se je celotna veriga informacij."

Maja Ratej,
novinarka Vala 202

Kot je povedala Mojca Štruc z ministrstva za digitalno preobrazbo, podatki kažejo, da je digitalna pismenost v Sloveniji precej slaba, saj ima zgolj polovica ljudi vsaj osnovne digitalne kompetence, medtem ko je cilj ministrstva, da do leta 2030 pridemo do vsaj 80-odstotnega deleža. Odstotek po pričakovanju pada s starostjo, tako da ima med starejšimi od 65 let osnovne kompetence le še petina.

Ker je digitalno in medijsko opismenjevanje ljudi zelo pomembno, so na ministrstvu letos začeli s številnimi ukrepi, zlasti kar se tiče starejših. Med drugim bodo letos omogočili izobraževanja za 23.000 ljudi, ki jih bodo ponovili tudi v naslednjih letih.

Za najstarejše, ki so slabše mobilni, so pripravili projekt Mobilni heroji, v sklopu katerega mobilne ekipe z ustrezno opremljenim vozilom potujejo v bolj odročne kraje ali domove za starejše in opravijo prilagojeno digitalno opismenjevanje, sredi novembra pa bodo začele delovati tudi info točke po vsej državi, kjer bodo svetovalci ljudem pomagali glede uporabe digitalnih javnih storitev.

Raziskovalec na mariborskem Inštitutu za informatiko Sašo Karakatič, ki se ukvarja s področjem umetne inteligence, je dejal, da ga po eni strani veseli, da se je ta približala ljudem, po drugi pa opaža tudi skepso, ki raste pri uporabi tovrstne tehnologije v vsakdanjem življenju.

"To je seveda upravičeno, saj ima uporaba te pozitivne, pa tudi kar precej negativnih plati. Slednje so povezane tudi s tvorjenjem lažnih novic, zato je pomembno, da ljudje znajo filtrirati, kaj je res in kaj ne. Vendar se včasih informacije, ki so morda lažne, pojavljajo v taki količini, da laik na določenem področju niti ne zna razbrati, kaj je res," je dejal.