Predsednica vladi posredovala zakonske spremembe, ki urejajo status izbrisanih

Predlog ureditve statusa izbrisanih temelji na izhodišču, da mora biti dovoljenje za stalno prebivanje dostopno vsem, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je vladi posredovala predlog spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Predlog ureditve statusa izbrisanih temelji na izhodišču, da mora biti dovoljenje za stalno prebivanje dostopno vsem, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.

Predlog so pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenije, je ob današnjem odkritju obeležja izbrisanim ob Centru Rog povedala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Dodala je, da predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2000 posameznikov in posameznic.

Predlagatelji so v predgovoru predloga, ki so ga posredovali predsedniku vlade Robertu Golobu, zapisali, da je treba dovoljenje brez kakršnih koli dodatnih pogojev izdati vsaki izbrisani osebi, ki za dovoljenje zaprosi.

Dodali so, da ukrep povrnitve statusa ne sme biti časovno omejen, upravičenci za status pa zanj lahko zaprosijo kadarkoli. Brezpogojno mora biti omogočeno tudi združevanje družin, otroci izbrisanih, ne glede na čas in kraj rojstva pa morajo biti pri urejanju statusa izenačeni z izbrisanimi.

"Nujno in pravično je, da slovenske oblasti nemudoma sprejmejo zakonske ukrepe, ki bodo tistim izbrisanim in njihovim otrokom, ki živijo v Sloveniji ali bi se sem še mogli vrniti, omogočili vsaj dostop do dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, potencialno pa tudi do odškodnine ter drugih nujnih ukrepov."

"Nujno in pravično je, da slovenske oblasti nemudoma sprejmejo zakonske ukrepe, ki bodo tistim izbrisanim in njihovim otrokom, ki živijo v Sloveniji ali bi se sem še mogli vrniti, omogočili vsaj dostop do dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, potencialno pa tudi do odškodnine ter drugih nujnih ukrepov," so še zapisali.

Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva februarja 1992 je skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje SFRJ ostalo brez večine pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.