Reševanje vojaka Šarca

»Država bo prva, ki bo sama pri sebi zagotovila maksimalen obseg sredstev za pomoč tako, da bo določila odpravo posledic poplav za svojo prvo prioriteto.« S temi besedami je 31. avgusta v državnem zboru finančni minister Klemen Boštjančič napovedal racionalizacijo vseh vladnih projektov. Vse v imenu popoplavne obnove. A ne glede na to je isti dan obrambno ministrstvo pod vodstvom ministra Marjana Šarca in državnega sekretarja Damirja Črnčeca objavilo javno naročilo za resničnostni šov Vojak v akciji. Šlo je za evidentno vnaprej dogovorjen razpis za dva milijona evrov javnih sredstev, denar je dobila neznana družba brez referenc, največjo korist pa naj bi imela poleg izvajalca na koncu POP TV.

Kdo se je dogovoril za ta posel? Je šlo za dogovor med POP TV in vlado, po katerem naj bi vlada tej zasebni televiziji zagotovila dodaten vir dohodka prek navidezno dragega projekta za promocijo Slovenske vojske? Kako vemo, da je šlo za prirejen razpis, katerega glavni namen je bil iz javnega proračuna preusmeriti denar na zasebne račune oseb, ki nimajo na tem področju nobenih resnih referenc, čeprav je to glavni pogoj, ki naj bi ga izpolnjevali vsi prijavitelji na javne razpise?

Sama odločitev za snemanje resničnostnega šova oziroma poskus popularizacije vojaškega poklica sicer ni tako nenavadna. Da bi se populariziral vojaški poklic, industrija zabave in obrambno ministrstvo namreč že dolgo sodelujeta. Profesor s Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević kot verjetno najbolj znana primera »uspešnega angažmaja« navaja ameriška filma Oficir in gentleman (1982) in Top Gun (1986), produkcijo katerih je v času predsednika Ronalda Reagana močno podprl Pentagon in po katerih je zanimanje za vojaške poklice v Ameriki močno naraslo. Tudi po resničnostnih šovih se je, pravi Milosavljević, zanimanje za prikazane poklice povečalo. Omeni prvi domači resničnostni šov Bar (2005), po katerem so poročali o večjem zanimanju za poklice v gostinstvu. »Percepcija različnih, tudi deficitarnih poklicev se gotovo lahko spremeni s pomočjo industrije zabave, to se je nesporno potrdilo velikokrat,« pravi Milosavljević in dodaja, da je »logičen« tudi izbrani format, saj je resničnostni šov mladim blizu. »Če nagovarjaš mlade, ne moreš vztrajati pri starih formatih, kot je Facebook, kjer mladih praktično ni, ali na klasičnih oddajah na javni TV, ki se predvajajo ob 11. zvečer, če karikiram.«

Šlo je za evidentno vnaprej dogovorjen razpis za dva milijona evrov javnih sredstev, denar je dobila neznana družba brez referenc, največjo korist pa naj bi imela poleg izvajalca na koncu POP TV.

Minister Marjan Šarec je na petkovi seji komisije za nadzor javnih financ kot zgled pri odločitvi za šov opozoril na resničnostni šov Die Rekruten, ki je nastal pod nemško obrambno ministrico, zdaj predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen (2013–2017) v času vlade Angele Merkel. Gre za nekajminutne epizode na kanalu YouTube, ki so v letih 2016–2017 prikazovale življenje in treninge resničnih mladih rekrutov. Nemška vojska je po pisanju Guardiana za produkcijo dala 7,9 milijona evrov, šov pa je bil deležen zlasti kritik, da vojsko prikazuje kot »pustolovsko igrišče«, ne dotika pa se realnosti, kot so misije v tujini in smrt.

Čeprav je torej mogoče o tovrstnih šovih in njihovi ustreznosti javno razpravljati, to v svetu vojske ni nekaj nenavadnega. Problem tega razpisa torej ni sam njegov obstoj, ampak dejanska izvedba. Promocijske akcije in kampanje za različne namene so se že v preteklosti pogosto izkazale za način, kako politične stranke na oblasti preusmerjajo finančna sredstva iz javnih računov na zasebne – preprosto zato, ker tudi nadzorne organizacije težko dokažejo, da je šlo za prikrito financiranje strankam naklonjenih medijev in pogosto tudi financiranje samih političnih strank. Zadnja takšna nenavadna akcija za promocijo vojaškega poklica je bila izpeljana v času zadnje Janševe vlade, njeni začetki pa segajo še v čas ministra Šarčeve vlade Karla Erjavca. Ta je namreč 19. februarja 2020, ko je bilo že jasno, da bo vlado kmalu prevzela nova koalicija pod vodstvom Janeza Janše, z agencijo Pristop podpisal pogodbo za 1,2 milijona evrov. A dejansko je akcija stekla pod ministrom Matejem Toninom. Denar za promocijo zaposlovanja v vojski se je, kot se je izkazalo pozneje, kanaliziral v medijska podjetja blizu NSi in SDS, kot je dokazal analitik oglaševalskih kampanj Domen Savić. Oglasni prostor se je zakupoval v glasilih brez relevantnega tržnega deleža in gledanosti, na televiziji Nova24TV, ki prek madžarskega lastništva spada v orbito navideznih medijev SDS in ima popolnoma irelevanten medijski delež, se je na primer oglas povprečno zavrtel desetkrat na dan. Šlo je za evidentno zlorabo javnih sredstev v posredno strankarske namene oziroma preusmerjanje javnih sredstev v zasebne družbe, in ni čudno, da se je kadrovska slika vojske še naprej poslabševala. Od leta 2013 do zdaj se je obseg stalne sestave Slovenske vojske zmanjšal s 7360 na 6167 oseb, zgolj število vojakov je padlo s 3174 na 2135.

A če smo pričakovali, da se bo nova ekipa ministrstva lotila razčiščevanja teh preteklih poslov in sprožila tudi postopke pred organi pregona, je minister Šarec skupaj z državnim sekretarjem Damirjem Črnčecem nadaljeval to prakso. Erjavec in Tonin sta navidezno transparentnost in zakonitost posla poskušala zagotoviti z najemom agencije z močnimi referencami na tem področju, torej družbe Pristop, zaradi česar je bilo dokazovanje, da gre za zlorabo javnih sredstev in navidezno kampanjo, težje. In kako je v sedanjem primeru? Ministrstvo je za izdelavo in promocijo desetih epizod resničnostnega šova izbralo podjetje bivšega uslužbenca ministrstva za obrambo, bivšega pripadnika specialne enote vojske Luke Zorenča Akademija Ris. Zorenč tudi sam priznava, da nima nobenih izkušenj s produkcijo, edino, s čimer se lahko »pohvali«, je, da je bil najet kot svetovalec v »preživetveni« resničnostni seriji. Vendar pa to ne pomeni, da ima producentske izkušnje. Da gre za posel, ki je bil vnaprej dogovorjen in da so se vpleteni med sabo tudi usklajevali, je vidno iz drugih javno dostopnih podatkov. Zorenč je kot lastnik v družbo Akademija Ris vstopil šele dva meseca pred razpisom, podjetje je bilo pred tem registrirano pod imenom MPL, trgovina s plovili. Bilo je nedelujoče, zadnja tri leta celo brez bančnega računa. Iz odločitve o izbiri je tudi vidno, da je bila konkurenčna ponudba, ki sta jo skupaj oddali producentski podjetji Sme, kreativna produkcija, in Multimedijske storitve Jan Kok, izločena, ker ni vsebovala finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ne dokazila, da bo serija prikazovana na TVprogramih z nacionalnim dosegom. Tako je tudi prav. A isti dokument razkriva, da so bila pomanjkljiva tudi »referenčna potrdila« Akademije Ris – le ta je bila pozvana k dopolnitvi, ki jo je v roku tudi izvedla. »Imam ljudi, ki spremljajo portale,« je Luka Zorenč odgovoril na vprašanje POP TV, kako naj bi izvedel za razpis ministrstva, na katerem je nato zmagal z natanko dva meseca prej »kupljenim« podjetjem. Že iz primerjave med referencami obeh prijaviteljev je jasno, da je šlo za prirejen razpis. Podjetji Sme, kreativna produkcija, in Multimedijske storitve Jan Kok namreč dejansko delata na tem področju, čeprav sta majhni in v svetu produkcije nepomembni. Poleg tega je bila njuna ponudba cenejša za več kot milijon evrov. A ministrstvo je vseeno izbralo Akademijo Ris. Ob tem ne smemo pozabiti, da bi lahko, glede na to, da so se prijavili tako slabi ponudniki, razpis tudi preklicali ali ponovili. A so zavestno nadaljevali s ponudnikom brez referenc, brez zaposlenih, brez lastnega denarja in sredstev, brez preteklih rezultatov in brez prometa.

In kakšna je bila vloga POP TV oziroma družbe Pro plus? »Na podlagi prošnje smo jim posredovali pismo o nameri, v katerem smo izrazili interes za predvajanje tematske resničnostne oddaje, saj imamo s tovrstnimi projekti dobre izkušnje,« so nam odgovorili. Zorenč naj bi resničnostni šov snemal s producentskimi hišami, ki so pri nas že snemale šove, na primer s podjetjem Videostroj, ki je za POP TV snemalo šove Kmetija in Survivor Slovenija: Filipini. POP TV in vsaj Videostroj naj bi mu torej zagotovila reference, torej vsaj tri primerljive produkcije. Iz Videostroja se na naša vprašanja niso odzvali.

Z obrambnega ministrstva so v sredo sporočili, da odstopajo od odločitve o izbiri izvajalca omenjenega resničnostnega šova. Da začasno umikajo celotno idejo in jo bodo še enkrat pretehtali. Minister Šarec je sicer sklep o izbiri ponudnika že podpisal, prav tako ni bila sprožena revizija projekta, saj se je neizbranima ponudnikoma, ki sta oddala skupno ponudbo, zdelo predrago plačati 25.000 evrov takse za sprožitev revizije. Do odločitve o preklicu izbire izvajalca tega vnaprej dogovorjenega posla je lahko prišlo le na podlagi dogovora z izbranim izvajalcem.

Na ministrstvu še danes skrivajo vse podrobnosti o poteku razpisa. Razkriti niso želeli niti sestave razpisne komisije, to je sicer po zakonu javni podatek. Minister Šarec je javno zatrdil, da Zorenča ne pozna. Damir Črnčec pa se na vprašanja ne odziva – čeprav bi kot visok javni funkcionar vlade na naša vprašanja o morebitnih povezavah in poznanstvih moral odgovoriti.