Klic k orožju

»Vrag je vzel šalo. Oborožite se. Legalno,« je prejšnji teden ob zboru za Palestino pozval predsednik SDS Janez Janša. Njegova poteza je pričakovana. Deluje kot po učbeniku. Podobno politiko kot on vodi kopica skrajnih in malo manj skrajnih evropskih politikov, ki širijo strah pred begunci in priseljenci. Širjenje strahu, zbujanje nestrpnosti, zvračanje krivde na drugega ali drugačnega je v politiki pogosto učinkovito. Še najbolje je to dokazala nacistična Nemčija.

Janšev poziv k orožju pa moramo razumeti širše. Njegova teza, koliko je neresnična, za zdaj ni bistveno, ima podton. Ker Bruselj in Ljubljana nočeta, ne želita ali pa ne znata voditi smiselne politike do migrantov – h kateri bi sodili pomoč, integracija, zaposlovanje, urejanje migrantskih poti –, se varnostne razmere menda poslabšujejo. V Bruslju in v Sloveniji. In ker zaradi anemične politike menda razpadajo evropske vrednote, ker se »spodkopavajo temelji evropske civilizacije« in ker se »radikalno razgrajuje obstoječi način življenja v EU«, naj bi bila edina rešitev samoobramba ogroženih prebivalcev in prebivalk.

Ali kot je Janša zapisal v dodatnem pojasnilu k izvornemu pozivu: ker »oblastna garnitura niti od daleč ni sposobna pravočasnih ocen, priprav in ukrepanja, je vsak upravičen in dolžan za zaščito svoje družine in države storiti vse, kar je v okviru ustavnega reda mogoče«. Rešitev pred grozečimi migranti, ki naj bi nam odnesli vse, kar nam je sveto, torej ni boljša integracijska politika, ni sporazum z državami, od koder migranti prihajajo, ni vključevanje ali razumevanje različnosti. Rešitev je orožje. Naboji. Streli. Nasilje.

Združevanje v sovraštvu

»Cilj take politike je združevanje v sovraštvu zoper kogarkoli primernega, zunanjega ali notranjega sovražnika, najlepše je, če zoper oba hkrati, tako kot v tem primeru. Če tako visok politik z večkratno izkušnjo premierske funkcije poziva k oboroževanju – pri čemer je pristavek ’legalno’ mogoče razumeti tudi tako, da bo gotovo legalno, če se ljudje v takih razmerah oborožijo –, potem se je treba temu upreti z vsem orožjem, seveda legalnim, a v drugačnem pomenu tega pristavka,« pojasnjuje Dragan Petrovec, kriminolog in izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti. »Ko pa je cilj takšnega združevanja dosežen, preti, kar je pretilo že v preteklosti. Spomnimo se samo leta 1994, ko je bila legalno oborožena formacija pripravljena na oborožen državni udar. O tem bi najbrž veliko znal povedati brigadir Krkovič.« Kaj se je dogajalo pred skoraj 30 leti? V času preprodaje orožja naj bi bila specialna brigada Moris, zasebna vojska tedanjega ministra za obrambo Janeza Janše, pripravljala državni udar. Stvar je šla tako daleč, da so specialci februarja 1994 vadili desant na ministrstvo za obrambo. Šlo naj bi zgolj za »taktično predpostavko«.

Vrnimo se v sedanjost. Janša kot dokaz uspešne samoobrambe omenja položaj na Bližnjem vzhodu. »V Izraelu se je ponovno potrdilo, kako pomembno je, da je ljudstvo na zakonit in urejen način dobro oboroženo. Oboroženi posamezniki v kibucih so marsikje uspešno preprečili še večjo morijo žensk in otrok,« je zapisal v pojasnilu svojega poziva.

Poziv civilistom k oboroževanju gotovo ne prispeva k zagotavljanju varnosti, pač pa predstavlja dodatno varnostno tveganje in ruši temelje demokratične države.

Položaj v Gazi in v Izraelu v nobenem pogledu ni primerljiv s tem, kar se dogaja v Evropi ali v Sloveniji. Tukaj ni permanentnega konflikta, ni vojne med Izraelom in Hamasom. Janša namenoma primerja neprimerljivo. Najprej seveda, da bi vse ljudi, ki prihajajo v Evropo, označil za teroriste, s teroristi pa se lahko počne marsikaj, lahko jih razčlovečiš, lahko jih tudi ubiješ. In potem zato, ker je obramboslovec, spore rad rešuje z nasiljem, verbalnim ali fizičnim. V času osamosvojitvene vojne je denimo zahteval zaostritev, kar bi prineslo več žrtev. Nekoč, ko je bil še mlad komunist, je zagovarjal tezo o splošnem ljudskem odporu, tokrat je zgolj stopil korak naprej, zdi se mu smiselno, da bi imeli puške kar doma. Ne prvič. Leta 2016 je zaradi migrantov predlagal ustanovitev nacionalne garde domoljubov, v času njegove zadnje vlade pa je državni zbor sprejel zakon, ki je omogočal nakup polavtomatskih pušk in pištol članom nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe. Ena od takšnih organizacij je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, njen predsednik Aleš Hojs pa naj bi bil malo pred zadnjimi volitvami postal lastnik orožja. Golobova vlada je to zakonsko določilo razveljavila.

Janša sicer ni edini, ki poziva k nasilju. Na Nova24TV smo poslušali, da se mora ljudstvo pripraviti na boj in da bodo tisti, ki so prišli na oblast, položaje zapustili zgolj s silo. Mitja Iršič, ki je v času Vaska Simonitija delal na ministrstvu za kulturo, je zapisal, da potrebujemo »več dobrih fantov s pištolami« in da je »drugi amandma ustave ZDA prvi korak k civilizacijski svobodi«. Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Tomaž Štih alias Libertalec pa je ljudi pozval, naj ne omahujejo: »Kupite si orožje. Legalno ali nelegalno.« Tudi Janez Janša je že poprej opletal s temi ali onimi metaforami, povezanimi z nasiljem. Letos je tako govoril o »državljanski vojni«, o »gospe s koso«, o tem, da nekateri »razumejo samo ta jezik«.

Zavračanje poziva

V kakšni državi živimo, če nekdanji premier in njegovi politični somišljeniki na glas in brez sramu pozivajo k oborožitvi? Kakšni so njihovi politični cilji? Pri čemer je jasno, da orožje ne reši niti migrantske krize niti drugih političnih vprašanj. Vse to Janša počne načrtno in sistematično. Njegov cilj je jasen. Želi si stopnjevanja nasilja. Želi si večjega konflikta. Njegovi pozivi, njegova vnaprejšnja legitimacija nasilnih dejanj bi lahko pripeljali do tega, da bo kakšen državljan, prestrašen in jezen, res vzel puško in ustrelil tujca, ki bo na poti do obljubljene dežele zavil mimo njegove hiše. To pa bi povzročilo politično krizo.

Njegovi pozivi k samoobrambi in orožju, pa četudi je to nabavljeno legalno, so zloraba in ščuvanje. Spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, natančno to počne Janez Janša, to pa v 297. členu sankcionira kazenski zakonik. Na tožilstvu naj bi v zvezi z njegovim pozivom že odprli spis, državni tožilec pa bo presodil, ali se je zgodilo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Janševe besede je torej treba ostro obsoditi. Že prejšnji teden so se oglasili na notranjem ministrstvu, kjer so zapisali, da je »nedopustno vsakršno pozivanje k oboroževanju in s tem ustvarjanje nepotrebne panike in sejanje strahu med državljankami in državljani«. V ponedeljek so skupno izjavo podpisali predsedniki vladnih strank. »Varnost ljudi je na prvem mestu, zato vlada aktivno spremlja razmere in sprejema vse potrebne ukrepe za njeno zagotavljanje. Obsojamo netenje panike, sovraštva in populizma ter zavračamo pozive k oboroževanju.« Oglasila se je tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič: »Take objave so nedopustne in nevarne! Prosim vse ljudi, da ne podležejo hujskaštvu in pozivom k oboroževanju, ker vse to vodi v nasilje.« Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila v izjavi prav tako nedvoumna, zanjo »poziv civilistom k oboroževanju gotovo ne prispeva k zagotavljanju varnosti, pač pa predstavlja dodatno varnostno tveganje in ruši temelje demokratične države«.

Janša je s pozivi k oboroževanju ostal sam. Celo poslanec SDS in predsednik sveta stranke Anže Logar je rekel, da »pozivi k oborožitvi niso pravi odgovor« in da takšne pozive »zavrača«, pa tudi predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je povedal, »da se sam ne oborožuje in da raje glasuje za dobro opremljenost slovenske vojske in policije«.

Zavračanje Janševega poziva, soglasen odziv politike, pa četudi malce pozen, je pravilen. Dopuščanje oboroževanja državljanov pomeni, kot bi zapisal filozof Boris Vezjak, soglasje z idejo, »da bodo ljudje vzeli pravico v svoje roke, kar je resen napad na vladavino prava, da o škodi ugledu naše države ne izgubljamo besed«. Zadnji, ki je na podoben način pozival k oboroževanju, je bil Andrej Šiško, voditelj Štajerske varde, paravojaške skupine, ki je nekoč patruljirala po slovensko-hrvaški meji. Šiško je bil leta 2019 zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve obsojen na osem mesecev zapora.

Janševi pozivi in vnaprejšnja legitimacija nasilnih dejanj bi lahko pripeljali do tega, da bo kakšen državljan, prestrašen in jezen, vzel puško in ustrelil tujca, ki bo na poti do obljubljene dežele zavil mimo njegove hiše.

»V tistem trenutku, ko si pravico do nasilja, ki bi smelo biti le obrambno, vzamejo posamezniki namesto države, ni več pravil, ki bi določala oblike nasilja in predvsem varovalke pred njim (kazenski postopek, pravica do obrambe v vsakem trenutku, za tovrstno ’nasilje’ izključno pooblaščene osebe in organi itd.). Kaj se dogaja brez varovalk, imamo, žal, ob pomoči medijev vsak dan pred očmi. Vsakdo, ki bi se po Janši legalno oborožil, si prav tako ustvarja svoj svet pravil, kjer prevladuje predvsem maščevanje domnevnim nasprotnikom, celo potencialnim. Samo želeti si je, da teh prizorov ne bi doživljali. Morda ne kaže prezreti Janševega vzornika pri teh vprašanjih, Trumpa,« še pravi Dragan Petrovec. Tudi Trump je po volilnem porazu pozival, naj ljudje kaj naredijo. Zgodil se je napad na Kapitol, v katerem je umrlo več ljudi.

A žalosten paradoks je, da ima Janša prav. Ne zaradi pozivov k orožju ne zaradi besed o samoobrambi. Prav ima v delu, kjer govori, da slovenska vlada ignorira vprašanje migracij. Ljudje, ki prihajajo v Slovenijo, so razumljeni kot breme. Trpajo jih v azilni dom, prepuščajo jih birokraciji. Nekateri odidejo, nekateri ostanejo in se poskušajo vključiti v družbo, spet tretje država v tem pravniškem limbu, ko brezdelno čakajo in ne vedo, kako naprej, potiska na rob družbe. In na robu družbe se ljudje, Slovenci ali pač Arabci, pogosto zatečejo tudi h kriminalu. Janšev poziv k orožju je torej dvojna zloraba. Zloraba volivcev in zloraba beguncev. Vlada sicer še vedno ni sprejela integracijske strategije za vključevanje tujcev v gospodarsko, kulturno in družbeno življenje Slovenije.

In še za piko: vse vodje parlamentarnih strank smo vprašali, ali imajo doma orožje. Asta Vrečko, Tanja Fajon, Matej Tonin in Robert Golob ga nimajo. Na vprašanje nam kljub dodatnemu poizvedovanju niso odgovorili le v stranki SDS.