Solidarizacija dobičkov

Dva meseca po uzakonitvi solidarnostnega prispevka in delovnih sobot ima vlada novo idejo: predlaga, da se namesto solidarnostnega prispevka, ki bi ga v letih 2024 in 2025 plačevali vsi prebivalci in podjetja, za pet let zviša obdavčitev dobičkonosnih podjetij in bank. Popoplavna sredstva pa bo moral iz dobičkov po novem prispevati tudi upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH) . »Med predvidenimi finančnimi viri za sanacijo po poplavah vlada ob sredstvih EU, povratnih sredstvih in proračunskem denarju predlaga še začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke ter začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Opustila pa je namero o uvedbi obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi bremenil vse zaposlene in delodajalce ne glede na njihov položaj ter prizadetost v poplavah,« je nov vladni načrt, zapisan v predlogu novega zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev prejšnji teden povzel finančni minister Klemen Boštjančič.

Da želi vlada opustiti pravkar uzakonjeni obvezni solidarnostni prispevek in predlaga alternativo, je zagotovo nenavadno, če se milo izrazimo. A minister odgovarja, da so prisluhnili kritikam, saj bi obvezni solidarnostni prispevek bremenil vse prebivalce in podjetja – brez upoštevanja prizadetosti v poplavah. Fizična oseba bi po načrtih v povprečju prispevala 68 evrov na leto. Predlagana alternativa, torej dvig davka na dohodek pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov ter obdavčitev bilančne vsote bank, pa bo bremenila le podjetja, ki bodo izkazovala dobiček, in banke, ki so trenutno visoko dobičkonosne. Z novima viroma naj bi torej nadomestili 160 milijonov evrov, kolikor naj bi se v sklad za obnovo letno nateklo iz solidarnostnega prispevka.

S predlaganim dvigom davka na dohodek pravnih oseb, pogosto se imenuje kar davek na dobiček, z 19 na 22 odstotkov bi po višini pristali pri povprečju EU: v Avstriji je ta davek 24 odstotkov, v Italiji in Nemčiji pa 27,8 oziroma 29,8 odstotka. V sklad za obnovo bi se stekala razlika davka, natečenega zaradi dviga stopnje.

Ob tem je treba izpostaviti, da naša podjetja in banke kljub veljavni 19-odstotni davčni stopnji državi dejansko odmerjajo bistveno manjše deleže dobička – davčno osnovo si namreč znižujejo z različnimi olajšavami, zlasti za investicije, ter z uveljavljanjem preteklih izgub. Po podatkih Finančne uprave je povprečna efektivna, torej dejanska stopnja davka na dobiček v Sloveniji leta 2019 znašala le 13,6 odstotka, leta 2021 pa je dosegla 15 odstotkov, kar je globalno, v državah OECD dogovorjena minimalna sprejemljiva obdavčitev dobička. Lani je bila efektivna stopnja okoli 16 odstotkov; država je pobrala 1,55 milijarde davka na dobiček.

Povprečna efektivna stopnja davka na dobiček v Sloveniji je leta 2019 znašala 13,6 odstotka, leta 2021 15 odstotkov, kar je v državah OECD dogovorjena minimalna obdavčitev dobička. Lani je bila okoli 16 odstotkov.

Dvig davka na dobiček bi veljal tudi za banke in hranilnice, ki pa bodo po predlogu finančnega ministrstva v naslednjih petih letih dobile še davek na bilančno vsoto, torej davek na seštevek vseh kreditov, denarja in vrednostnih papirjev, ki jih imajo banke v bilancah. Finančno ministrstvo to dodatno obdavčitev bank utemeljuje z dejstvom, da je bančni sektor v zadnjih letih »utrpel najmanjšo škodo, ki je prizadela večino ostalih v gospodarstvu, in sicer v času epidemije covid-19, energetske krize in ne nazadnje tudi v poplavah in plazovih«. Hkrati bančni sektor zdaj, ob visoki inflaciji, še vedno kuje rekordne dobičke, saj mu protiinflacijska politika Evropske centralne banke oziroma dvig obrestnih mer viša obrestne prihodke in dobiček. To jasno kažejo tudi podatki Banke Slovenije: v prvih osmih mesecih letos so »naše« banke in hranilnice skupaj izkazale 742 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 200 milijonov več kot v celem lanskem letu!

In kaj konkretno predlaga finančno ministrstvo? Predlaga 0,2-odstotni davek na bilančno vsoto, pri čemer pa ne bo obdavčenih vseh 52 milijard evrov bilančne vsote bančnega sistema in bodo torej prilivi nižji kot 104 milijone evrov na leto. Banke in hranilnice si bodo namreč lahko davčno osnovo znižale – tudi za razliko pri davku na dobiček, ki jo bodo morale dodatno plačati zaradi višjega davka na dobiček, končna davčna obveznost pa ne bo smela preseči 30 odstotkov tekočega dobička bank in hranilnic.

Z določitvijo te zgornje meje oziroma »kapice« se je finančno ministrstvo izognilo vnovični presoji davka pred ustavnim sodiščem. Prvo uvedbo davka na bilančno vsoto leta 1996 je namreč NLB spodbijala na ustavnem sodišču, ki je že po ukinitvi davka leta 2006 razsodilo, da je davek posegal v ustavno pravico do zasebne lastnine, saj je lahko presegal tudi polovico ustvarjenega dobička. Zdaj torej ne bi mogel biti višji, kot je 30 odstotkov dobička. Finančno ministrstvo zdaj predvideva še dodatno varovalko. Vpliv davka na stabilnost bančnega sistema bi morala spremljati Banka Slovenije in predlagati ukrepe, če bi zaznala negativne posledice.

Kot tretji nov vir za popoplavno obnovo finančno ministrstvo predlaga dobičke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Iz SDH so pričakovano že sporočili, da se strinjajo z namero vlade. Po oceni uprave bi lahko v prihodnjem letu izplačali 100 milijonov evrov. SDH je konec 2022 upravljala 11 milijard evrov kapitalskih naložb države, lani je izkazala 66 milijonov evrov čistega dobička, bilančni, torej še neuporabljen dobiček pa je konec 2022 znašal skoraj 190 milijonov evrov.

Predlog novega zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev za popoplavno obnovo je vlada zdaj poslala v pregled socialnim partnerjem in drugim deležnikom, na primer združenjem občin. Kakšen bo končni rezultat, bo jasno še ta mesec. Gre namreč za nov, obsežen zakon, ki ima skupaj 148 členov in posega v 22 drugih zakonov. Omenjene davke in dobiček SDH urejajo le trije členi. Predlog posega v cel spekter vsebin, povezanih z obnovo: pospešuje pridobivanja različnih dovoljenj – mnenja o sprejemljivosti nameravane gradnje državne infrastrukture na razvojnih projektih bi morala biti izdana v 15 dneh, gradbeno dovoljenje pa v enem mesecu od vložitve popolne zahteve. Čeprav se predlog nanaša na obnovo po poplavah 4. avgusta, kot razvojni in prednostni projekt določa tudi odsek 3. razvojne osi od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Prevalje.