Madžarski naložbeni bum

Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji 59,3 milijona evrov neposrednih naložb iz Madžarske, konec lanskega leta pa skoraj desetkrat toliko. Kot kažejo podatki Banke Slovenije, jih je bilo za 578,5 milijona evrov. Zapisano drugače: Madžarska je bila leta 2018 po višini neposrednih naložb v Sloveniji nekje med Združenimi arabskimi emirati (64,8 milijona evrov) in Malto (58,5 milijona evrov), lani pa je bila že deveta največja naložbenica, za rekorderko Avstrijo s 4,6 milijarde evrov naložb, Luksemburgom, Švico, Nemčijo, Hrvaško, Italijo, Nizozemsko in Ciprom.

Ključni skok je madžarski kapital naredil konec leta 2019, ko je največja madžarska finančna skupina OTP postala lastnica četrte največje slovenske banke, SKB banke, ter njenih lizinških družb. SKB banko je Madžarom za 323 milijonov evrov prodala francoska Sociéte Générale, kot del svojega umika iz držav v širši regiji jugovzhodne Evrope. Sándor Csányi, ki že od leta 1992 vodi OTP – izpeljal je tudi njeno privatizacijo, je danes najbogatejši Madžar, po Forbesovi lestvici 2023 ima 1,5 milijarde dolarjev premoženja. Csányi je tudi prijatelj premiera Viktorja Orbána. Leta 2019 je pod Šarčevo vlado OTP poskušala od države kupiti še večjega bančnega igralca od SKB, in sicer Abanko. A ni uspela; Slovenski državni holding je Abanko takrat za 444 milijonov evrov prodal NKBM, ki je bila od leta 2015 že v solastništvu finančnega sklada Apollo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).

Nastop Janševe vlade marca 2020 pa je vzpostavil za kapital blizu Orbána precej bolj naklonjeno ozračje. Omenimo le nekaj večjih prodaj.

Maja 2021 se je OTP vseeno dogovorila za prevzem celotne skupine NKBM; ta »največji prevzem v zgodovini Skupine OTP« pa se je formalno končal šele 6. februarja letos, ko se je lastništvo NKBM tudi formalno preneslo na OTP. Tako je OTP za milijardo evrov dobila skoraj tretjino slovenskega bančnega trga. Milijardo evrov sta si razdelila sklad Apollo in EBRD, ki sta NKBM leta 2015 kupila od države za vsega 250 milijonov evrov, potem ko jo je država sanirala z 870 milijoni evrov.

Csányi se je sicer v času Janševe vlade precej javno pojavljal. Ob tedanjem infrastrukturnem ministru iz NSi Jerneju Vrtovcu je dva tedna pred volitvami aprila 2022 osebno sodeloval na promocijski novinarski konferenci za projekt potniškega centra v Ljubljani, katerega komercialni del bo financirala ravno OTP. Med drugim na južnem delu tirov načrtuje sto metrov visoko trgovsko-poslovno stolpnico s štirimi etažami garaž v kleti. »Naš glavni cilj je pomembno prispevati k dobremu počutju ljudi, ki živijo, delajo, nakupujejo in se sproščajo v Emoniki,« je takrat dejal Csányi.

A ob OTP je naskok v zadnjih treh letih uspel še eni madžarski velikanki, z OTP povezani energetski družbi MOL. Ta je s slabo desetino delnic največja posamična delničarka banke OTP, hkrati pa v upravnem odboru MOL sedi Csányi, tudi sam delničar MOL. MOL je torej junija 2021 z avstrijsko energetsko družbo OMV podpisala pogodbo o prevzemu OMV Slovenije. Tudi ta prevzem, težak 301 milijon evrov, se je formalno končal šele letos junija. Z njim je MOL (ob 53 obstoječih) dobil v Sloveniji še 119 bencinskih servisov, od katerih pa jih bo (zaradi zagotavljanja konkurence) moral 39 prodati britanskemu Shellu. Ob financah in energetiki gre izpostaviti še, da je državni Telekom Slovenije julija 2020 podpisal pogodbo o prodaji televizije Planet TV madžarski medijski družbi TV2 media za pet milijonov evrov.

Statistika sicer še ne kaže celotne slike. Ker so bili omenjeni prenosi lastništva izvedeni šele letos, se dobički še ne stekajo na Madžarsko. Po podatkih Banke Slovenije se je lani iz Slovenije k tujim lastnikom odlilo za 1,04 milijarde evrov dividend, skupaj v zadnjem desetletju pa 7,2 milijarde evrov. Izpostavimo še, da so se neposredne naložbe Slovenije na Madžarskem po uradnih podatkih Banke Slovenije v zadnjih treh letih, 2020–2022, povišale za manj kot osem milijonov evrov, s 33,3 na 40,9 milijona evrov.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>