Vzporedni finančni sistem

V torek je parlamentarna komisija, ki preiskuje financiranje stranke SDS, objavila prvo vmesno poročilo. Njene ugotovitve so skrb zbujajoče, vsaj za tiste, ki so mislili, da je politika le politika, delovanje v korist skupnosti, ne pa, kot očitno mislijo nekateri, tudi gospodarska dejavnost, ki lahko poteka celo na napačni strani zakona. Poročilo namreč stranko SDS prikazuje kot mafijsko združbo, ne pa kot državotvorno politično stranko. Za svoje financiranje naj bi bila uporabljala »obvodne kanale«, za političnim delovanjem pa se, kot kaže, skriva kapitalski interes. Politika, ideologija, boj za drugorazredne in podobna gesla so torej le krinka za delovanje široko razvejenega podjetja.

Najprej samo za hip, za potrebe razumevanja besedila, ki sledi, obnovimo osnovna parlamentarna pravila. Parlamentarna preiskovalna komisija preiskuje politično odgovornost »nosilcev javnih funkcij«. Ni del pravosodja, nima policijskih pooblastil, ne tehta pravne odgovornosti, a njeni izsledki so lahko podlaga za delo tožilstva in policije, hkrati pa naj bi ugotovitve komisije spodbudile politični odziv.

Besedi »naj bi« sta uporabljeni namenoma – zgodovina slovenskih parlamentarnih komisij nas uči, da so te včasih zlorabljene, da delo pogosto zaključijo brez končnega poročila, lahko pa se kljub širokemu političnemu soglasju, kljub jasnim besedam, kljub nedvoumnemu argumentativnemu loku o zlorabah in kaznivih dejanjih na koncu ne zgodi nič. Vsaj tako je bilo pri preiskovanju gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Državni zbor je leta 2018 po obravnavi poročila preiskovalne komisije policiji naznanil sum, da so Borut Pahor, Matej Lahovnik in Franc Križanič storili kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, a policija omenjenih politikov ni ovadila, ker ni prepoznala dovolj elementov za upravičeni sum očitanega jim kaznivega dejanja.

Antiklimaksu navkljub je treba pripisati, da so bile ugotovitve tiste komisije za te tri politike uničujoče. Pahor, Lahovnik in Križanič se senc šestega bloka in korupcije, povezane z njim, ne bodo nikoli otresli.

Obvodni računi

Vrnimo se v sedanjost. Preiskovalna komisija, ki »ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine« – uf, kako dolg naslov – je torej v torek predstavila vmesno poročilo. Sestavljeno je iz več delov. Večina jih je opremljena z oznako tajnosti, saj na straneh poročila najdemo bančne izpiske in druge podatke, a že tisto, kar je javno, potrjuje domnevo, da je stranka SDS le krinka za neregistrirano gospodarsko družbo, prikrito podjetje, ki politični vpliv spretno izkorišča za črpanje finančnih sredstev iz državnih podjetij in javne uprave. To dela prek obvoda, prek »vzporednega finančnega sistema«.

Po ugotovitvah komisije gre za »svojevrsten poslovno-politični model financiranja stranke SDS, v katerem aktivno sodelujejo funkcionarji stranke na lokalni in državni ravni, pa tudi posamezniki, ki imajo pri tem predvsem finančni interes, preko strankarske politične naveze pa v obvodni finančni model SDS vstopa še kapital iz Madžarske«. Vse skupaj poteka »po omrežju obvodnih računov, vzpostavljenih na različnih ravneh okoli centralnega računa stranke SDS, ki je zato v glavnem ’neomadeževan’, z namenom, da se osnovni račun stranke izogne morebitnim negativnim revizijam«. Ta veriga vključuje manjša podjetja, navadne s. p.-je in tudi podjetja v večinski državni lasti. V teh procesih naj bi potekali poskusi pranja denarja, poslovnih goljufij, utaje davkov, izsiljevanja in izplačevanja podkupnin. V komisiji tako sumijo, »da je vsak, ki je vstopal v posle z državo, moral za pridobljeni posel nekaj vrniti stranki«.

Čeprav je imela Nova24TV manjšo gledanost od drugih programov, ki so bili del sklenjenega paketa, »je prejemala neprimerljivo več sredstev, skoraj polovico tega, kar je nakazoval Telekom«.

Kakšni so torej različni finančni tokovi, ki so bili posredno ali neposredno povezani s stranko SDS? In kaj je o njih ugotovila preiskovalna komisija? Omenimo le nekaj primerov.

Milijoni za Nova24TV

Kot je ugotovila komisija, je vodstvo državnega Telekoma aprila 2020, ko je vlado prevzel Janez Janša, sklenilo pogodbo z Blažem Rantom in njegovim Inštitutom za avtorsko pravico za obdobje petih let, vrednost pogodbe pa je bila šest milijonov evrov. Kakšne so podrobnosti pogodbe, ni znano, a je »večina tega denarja šla za financiranje podjetja Nova24TV. Blaž Rant pa je iz te pogodbe vsak mesec plačeval visok znesek tudi samemu sebi.« Telekom naj bi bil televiziji Nova24TV plačeval nadomestilo za predvajanje dveh programov, ki ju je ponujala v njegovi shemi. Tedanje vodstvo Telekoma naj bi bilo omenjeno pogodbo, kot piše v poročilu komisije, »sklenilo zaradi kupovanja ’miru’ pred novo vlado«.

Čeprav je imela Nova24TV bistveno slabšo gledanost od drugih programov, ki so bili tudi del sklenjenega paketa, »je od Rantovega inštituta prejemala neprimerljivo več sredstev, skoraj polovico tega, kar mu je nakazoval Telekom. To je le eden v vrsti dokazov, da je bila pogodba sklenjena predvsem z namenom financiranja delovanja Nova24TV.« Po ugotovitvah komisije je Telekomova pravna služba upravo posvarila pred sklenitvijo nesmotrne pogodbe, tudi zato, ker naj bi bila za podjetje pomenila nepotrebno tveganje, saj bi lahko drugi izdajatelji televizijskih programov upravičeno zahtevali enaka sredstva. Uprava je ni poslušala.

Zaradi te pogodbe, zaradi financiranja televizije stranke SDS z denarjem podjetja, ki je v večinski državni lasti, je preiskovalna komisija državnemu zboru predlagala »naznanitev suma kaznivih dejanj zlorab položaja, zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti za dva predsednika uprave Telekoma Slovenije – tako Tomaža Seljaka kot Cvetka Sršena, saj sta po naši oceni s škodljivo pogodbo omogočila neupravičeno pridobitev premoženjske koristi tako podjetju Inštitut za avtorsko pravico v lasti Blaža Ranta kot tudi s tem podjetjem povezanim sostorilcem, NovaTV24.« Ko je nova oblast Cvetka Sršena, ki ga je na položaj predsednika uprave Telekoma imenovala Janševa vlada, zamenjala z Boštjanom Košakom, je bila pogodba, ki je omogočala prikrito financiranje strankarske televizije, prekinjena. Program Janševe televizije pa je izginil s prvih mest v programski shemi.

Milijoni iz Madžarske

Preiskovalno komisijo je prav tako zanimalo, kako je (bila) Nova24TV povezana z Madžarsko. Zgodba o tem je že znana, vendar tokrat za ugotovitvami preiskovalne komisije stojijo listine in zaslišanja prič. Ugotovitve te komisije izhajajo iz dokumentacije, ki jo je v prejšnjem mandatu zbrala podobna komisija. To je sprva vodil Jani Möderndorfer, a je v trenutku, ko jo je prevzel nekdanji poslanec stranke SMC Gregor Perič, tako rekoč nehala obstajati. Z drugimi besedami – poslanec Perič se je potrudil, da javnost ni izvedela, kako je SDS povezana z madžarskim kapitalom.

V komisiji sumijo, »da je vsak, ki je vstopal v posle z državo, moral za pridobljeni posel nekaj vrniti stranki«.

Do zdaj je že znano, da so Janšev medijski konglomerat financirale madžarska provladna fundacija KESMA in nekatere druge madžarske pravne osebe, ki so v Sloveniji ustanavljale svoje podružnice. Znano je tudi, da je tako do Janševe televizije prišlo skupaj 18 milijonov evrov, okoli 14 milijonov evrov je bilo porabljenih za financiranje podjetij, povezanih s stranko SDS, 3,7 milijona evrov pa za financiranje makedonskih medijev pod vplivom tamkajšnje stranke VMRO. Med financerji je bilo tudi gradbeno podjetje Belfry, ki naj bi bilo v Sloveniji kupovalo oglasni prostor, pa četudi pri nas sploh ne posluje. Mojca Pašek Šetinc, predsednica preiskovalne komisije, je na predstavitvi celo povedala, da del denarja ni prišel samo iz Madžarske, ampak naj bi ga bilo prispevalo neko »rusko podjetje« oziroma »ruski državljan«. Na kratko – vse te transakcije so sumljive in nenavadne.

A parlamentarni preiskovalci so ugotovili še nekaj drugega. Eden od najožjih sodelavcev Viktorja Orbána, nekdanji madžarski zakladnik Sándor Zelles, naj bi bil konec novembra 2018 poskušal, kot piše v poročilu, v Sloveniji in BiH odpreti več bančnih računov. Pri tem poslu naj bi mu bil dejavno pomagal Mihael Hočevar, tedanji direktor podjetja Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija. »Toda ker je bi Zelles politično izpostavljena oseba, naj bi štiri podjetja zastopal slamnati lastnik, odvetnik z Malte, in ker naj bi bilo eno od podjetij vpeto v veliko mednarodno preiskavo pranja denarja Zellesu, mu računov pri slovenskih bankah menda ni uspelo odpreti. Zato naj bi bil s poskusom odpiranja računov za podjetja nadaljeval v BiH in Republiki srbski. V preiskovalni komisiji še preverjamo, ali je pri odpiranju računov za Zellesa v BiH in Republiki srbski morebiti sodeloval Rok Snežič.« Poskus madžarskega zakladnika kaže, kako poslovni partnerji stranke SDS sodelujejo z madžarskimi vplivneži, ki želijo s slamnatimi podjetji prikriti izvor svojega denarja.

Pri vsem skupaj ne gre zgolj za zasebne interese posameznikov, pa tudi ne za financiranje politično-propagandnih projektov stranke SDS. Madžarski politiki in gospodarska elita te države imajo v Sloveniji svoje interese. Nikoli jih niso skrivali, tudi želje po vrnitvi časov velike Madžarske ne. Madžarska pri nas že obvladuje »polovico slovenskega bančnega sistema, vstopa v energetiko, zelo velike apetite ima po prevzemu ključnih turističnih podjetij v Sloveniji (Sava Turizem), ne skriva interesa po lastniškem vstopu na področje logistike«.

V komisiji se tako upravičeno sprašujejo, kaj je pri povezovanju stranke SDS in Madžarske delala Sova. Zakaj je gledala stran? »Sklepamo lahko, da so prav preko strankarsko-politične naveze in z za Madžarsko finančno obrobnim vložkom v medije SDS nekateri madžarski podjetniki lažje prišli do velikih naložb v Sloveniji. Zato se nam postavlja vprašanje, zakaj tega ni zaznala Sova? Člani preiskovalne komisije so kljub večkratnim ponovljenim in dopolnjenim vprašanjem od Sove prejeli površna in pavšalna pojasnila.«

V komisiji tako sklepajo dvoje: prvič, morda Sova ni opravila svojega dela, in drugič, kar bi bilo huje, Sova »svojega dela spremljanja in analiziranja omenjenih madžarskih poslovnih subjektov ne opravlja v interesu Slovenije«. Po menjavi vlade je Sovo prevzel Joško Kladivnik, njegov predhodnik Janez Stušek pa se je vrnil v odvetniške vode. Tri madžarska podjetja so junija 2022, nekaj mesecev po zmagi Gibanja Svoboda na volitvah, prodala svoj 45-odstotni delež v družbi Nova24TV. Madžari naj bi bili delnice prodali Borisu Tomašiču, voditelju oddaje Kdo vam laže in direktorju podjetja. Ker je delniška knjiga družbe po novem zaprta, ni jasno, v kolikšnem delu se je napovedani posel sploh udejanjil. Tomašič je torej lastnik najmanj 15 odstotkov delnic, najverjetneje pa še več. Prav tako ni javen podatek o vrednosti menjave delniških deležev.

Mali tatovi

A pri ugotovljenih goljufijah ne gre samo za velike, milijonske zneske. V komisiji so ugotovili še množico manjših in precej nenavadnih nakazil. Nekatera so bila povezana s predvolilno kampanjo.

Strankarskemu glasilu Demokracija je manjše zneske za oglaševanje plačalo 56 občin, občinskih zavodov in občinskih podjetij, v vsaj 42 od teh občin pa je župan član stranke SDS ali pa ima podporo te stranke. Skupni znesek je bil od marca 2020 do oktobra 2022 kar 110.482,17 evra, v obdobju pred volitvami pa še dodatnih 82.903,37 evra. Pri nekaterih izmed teh nakazil so se pojavljale nenavadne stvari. Župan Vrhnike Daniel Cukjati, kandidiral je s podporo stranke SDS, je »samovoljno odredil, da morajo ne le občina Vrhnika, temveč tudi občinska podjetja bolj oglaševati v desnih medijih, in to medijih po njegovem izboru. Kot je izpostavil v pričanju, je on sam določil, kateri so pravi mediji za oglaševanje, prav tako je on sam določil kriterij, kateri mediji so levi in kateri desni.« Občina je potem intenzivno oglaševala v tedniku Demokracija, županov brat pa je (neuspešno) na listi stranke SDS kandidiral na državnozborskih volitvah.

A stvar se še bolj zaplete, preiskovalna komisija je namreč ugotovila, da so se med občinskim Zavodom Ivana Cankarja in volilnim računom SDS pretakali podobni zneski. Najprej je občinski zavod plačal oglaševalski prostor v Demokraciji, potem pa je stranka SDS v času volilne kampanje istemu zavodu nakazala skoraj identičen znesek za neznano storitev. Vse to poraja sum, da je šlo »le za posojilo stranki SDS, ki bo v času volilne kampanje poravnano nazaj na transakcijski račun zavoda«. Podobne zlorabe naj bi se bile dogajale tudi v drugih občinah.

Namen tega, da so občine, kjer so župani člani stranke SDS ali pa jih je stranka SDS podprla, naročile objave člankov v tedniku Demokracija, je bil torej »zagotavljanje dodatnih prihodkov tednika, ki je v lasti članov stranke SDS«. Te objave so bile plačane z denarjem občin in njihovih občanov, Demokracija pa je medij z zelo majhnim dosegom.

Naj omenimo še eno »majhno« zlorabo. Gre za poslanca stranke SDS Zorana Mojškerca, ki je bil lastnik podjetja Geopolar. Ta izdaja do stranke SDS prijazen spletni medij Utrip-Ljubljane. Podjetje je prejelo sredstva Mestne občine Ljubljana v višini 36.007 evrov za izobraževanje, ki naj bi ga izvajalo za mestno svetniško skupino SDS. Vprašanje pa je, ali je bilo to izobraževanje izpeljano. Komisija je zapisala, da »izvedbe omenjenih izobraževanj ni mogoče potrditi«, o čemer je pred njo govorila tudi verodostojna anonimna priča, zato se poraja sum, da so računi, ki jih je Mestni občini Ljubljana izdala družba Geopolar, »fiktivne narave«. A tu se zgodba še ne konča. »Preiskovalna komisija še sumi, da je Zoran Mojškerc odprl kar tri osebne transakcijske račune, nakar je dodatno uporabil še transakcijska računa svoje žene in tašče z namenom zakritja dejanskega izvora denarja. Nato pa je znesek razdrobil na še manjše zneske z namenom lažjega dvigovanja gotovine na različnih bankomatih po Sloveniji ter bančnih poslovalnicah«. Ves ta postopek naj bi imel svoj namen. Komisija sumi, »da Zoran Mojškerc ni bil končni prejemnik sredstev, temveč je deloval le kot t. i. denarna mula, medtem ko je končni prejemnik neznana oseba, morda tudi Slovenska demokratska stranka.«

Ugotovitve komisije pa lahko samo naštevamo naprej: zapisala je, da so tri velika gradbena podjetja in njihova povezana hčerinska podjetja (Hidrotehnik, Nivo in Pomgrad) sklepala oglaševalske pogodbe s podjetji Nova obzorja, Nova Hiša, Nova24TV in podjetjem Bojana Požarja Lanaka Media, za katere utemeljeno domnevajo, »da je šlo za fiktivne oglaševalske pogodbe, saj omenjena gradbena podjetja v medijih, ki jih izdajajo, niso oglaševala«. Ti »oglaševalski stroški« naj bi bili povezani, tako ugotavlja komisija, s pridobivanjem koncesij za upravljanje in čiščenje vodotokov. Prav tako so v komisiji zapisali, da naj bi bili nekateri novinarji in odgovorni uredniki medijev, ki se profilirajo za desne, vendar ne spadajo v ožjo sfero s stranko povezanih medijev, na plačilni listi stranke SDS. Poimensko je omenjen sedanji odgovorni urednik Domovine Tino Mamić, ki naj bi bil »plačan iz volilnega računa stranke SDS v času kampanje za državnozborske volitve leta 2022«. Tino Mamić se tega ne spominja, pravi le, da je v tistem času urejal brezplačnik Vipavska in da so tam oglaševale vse politične stranke, denarja na račun, ki ga ima kot s. p., pa naj ne bi bil prejemal. V komisiji so še zapisali, da na podlagi pridobljene dokumentacije sklepajo, da »mrežo obvodnega financiranja sestavljajo še mnoga druga podjetja, ne le medijska podjetja v dejanski lasti SDS. Gre za kopico manjših zasebnih podjetij, v večini primerov za ’espeje’, preko katerih teče vzporedno financiranje stranke SDS. Na podlagi pregledane dokumentacije domnevamo, da preko teh manjših podjetij teče denarni tok nazaj do izvajalcev političnih projektov stranke SDS. Na koncu te verige dvosmernega in prepletenega denarnega toka poslovanje poteka tudi in predvsem v gotovini, s čimer se zakrije pravi namen teh poslovnih odnosov.«

Ne gre za zasebne interese posameznikov, tudi ne za financiranje političnopropagandnih projektov stranke SDS. Madžarski politiki in gospodarska elita te države imajo v Sloveniji svoje interese. Nikoli jih niso skrivali, tudi želje po vrnitvi časov velike Madžarske ne.

Vsi ti stavki, vsi ti navedki iz poročila komisije se res berejo kot opis prefinjenega načina mafijskega poslovanja, pa do vratolomnih potez davčnega svetovalca Roka Snežiča in njegove žene Klavdije Snežič, o katerih piše tudi komisija, sploh še nismo prišli. Omenimo le zapise komisije o njunih fiktivnih računih, sume pranja denarja in utaje davkov in težave komisije s pridobivanjem informacij iz OTP banke. Rok Snežič je seveda povezan s stranko SDS. Njegova žena je vložila denar v nastanek Janševe televizije, Snežič pa naj bi bil po zatrjevanju anonimnega žvižgača pri »urejanju poslovanja« z Darsom pridobival »denar za stranko SDS«.

Vrnimo se na začetek, h komisiji. Njeno poročilo bo zdaj obravnaval državni zbor. Med predlogi članov komisije je tudi predlog za spremembo zakonodaje. Predlagajo, da »mediji«, ki so jih ustanovile politične stranke, ne bi bili več vpisani v razvid medijev, ker v resnici ne gre za medije. Komisija naj bi zdaj delo nadaljevala pod drugim vodstvom, saj je Robert Golob, še danes ni jasno, zakaj, iz stranke kazensko izključil Mojco Pašek Šetinc.

In Janša? Janez Janša na obtožbe neposredno ni odgovoril. Uporabil je star trik, namesto da bi jih zavrnil, je obtožil druge. Dejal je: »Če ta podjetja, ki pokrivajo nekaj odstotkov medijskega prostora, delujejo kot vzporedni računi stranke SDS, potem vsi ostali mediji vključno s Pop TV delujejo kot vzporedni računi vladne koalicije.«

Celotno za zdaj že 700 strani dolgo dokumentacijo preiskovalne komisije bo po uradni dolžnosti morala pregledati policija, na podlagi sumov pa bo verjetno izpeljala preiskavo. In če bo dovolj dokazov, bo sprožila kazenski postopek.

POVEZANI ČLANKI:

• Madžarski naložbeni bum. Piše Monika Weiss