Zdravnica in političarka v eni osebi

Oddaj z novinarjem Možino že dolgo ne gledam. Zaradi njegovega pristranskega, nestrokovnega vodenja, zaradi laži in natolcevanj, ki jih dodaja in tudi izvablja iz sogovornikov, vse s ciljem blatenja političnih nasprotnikov ter njihovih prednikov. In še mnogo drugih, tudi iz lastne hiše. Ne gledam ga zaradi (nekaterih) s posebnim namenom izbranih gostov, med katere gotovo spada tudi zdravnica Tina Bregant.

O njej sem si ustvarila mnenje že med epidemijo, ko se je v vlogi sekretarke na ministrstvu za zdravje s svojimi stališči vsevedno postavila nad ministra in zlasti nad epidemiologe, ki jih je Janša že prej odrinil na stran. Zdaj se kot govornica pojavlja na Ruparjevih shodih, ker ji je tako zelo mar za preživetje upokojencev, ki da bodo nastradali pod nesposobno in krivično Golobovo vlado. Zame je to samo veliko sprenevedanje za politične točke in še huje, velika hipokrizija. Ji je bilo mar za starostnike, ki so, žal, množično umirali po domovih, ker so se odločili, da jih ne bodo hospitalizirali? Morda so se za to odločili zaradi neizkušenosti ali nevednosti v novi, gotovo tudi za odgovorne stresni situaciji? Bregantova, menda kot pobudnica te sporne ideje, pa jo je celo imenovala dobra praksa, uporabna tudi za kasneje. Kaj pa je bila v resnici? Neprostovoljna evtanazija, za katero ne bo nihče odgovarjal? Ali še kaj hujšega?

Zaradi dveh člankov v Mladini, enega z zgoraj navedenim naslovom in drugega z naslovom Čakajoč zdravniško zbornico, sem njen intervju vseeno pogledala. Skozi vso oddajo sta se prepletali njena promocija in samohvala odlične zdravnice (ob najboljših učiteljih, profesorjih, mentoricah sploh ne more biti drugače), dobre ženske, ki ima rada otroke, se zavzema za nesrečnike brez lastnega glasu (le da se je nanje spomnila zdaj, ko ruši in poziva k rušenju Golobove vlade, v obdobju prejšnje vlade pa je bila nema). Prikazuje se v vlogi zagnane političarke za boljšo družbo - da ji otroci ne bi kdaj očitali pasivnosti –, pa je ta njena aktivnost že zdaj prepojena z neobjektivnostjo, dvoličnostjo, manipulacijami in lažmi. Je političarka, ki je med drugim prepričana, da pripada spominski dan samo žrtvam komunizma. Kaj pa žrtvam domobranstva in klerofašizma? Političarka, ki na ves glas kritizira Golobovo zapravljanje denarja, ne vidi pa problema v zapravljanju Janševe vlade. Ki se zgraža nad protestniki, ne vidi pa Janševega neustreznega odzivanja na pandemijo, razgradnjo demokracije, razgradnjo RTV Slovenija ter drugih ustanov in njegove hude represije. Pri vsem tem je nekaj časa celo sodelovala.