Pretežka šajtrga

Gostilna Karjola
Marezige 24
Tel.: 05 655 01 68
Karjola na razgledišču škripa od torka do nedelje od 11. do 22. ure.

Ambient:
prostorna in razgledna, a s kičerajem našarjena gostilna, zvočno opremljena s kričavo, hrvaškega pofl popa polno komercialno radijsko postajo

Napitki:
uborno; poleg osnovnega nabora malvazije in refoška iz kleti Vinakoper jim komajda uspe najti še eno ali dve drugi buteljki

Dostopnost:
ob gostilni je veliko parkirišče, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Vegetacija:
jedilni list je obsežen in v njem se najde tudi kaj za vegetarijance

Fino:
mehki domači njoki

Ne tako fino:
omaka za njoke
riba v škrniclju

Kombo hobotnične solate in bakalarja je stal 15,4, bobiči 5, njoki s pršutom in refoškom 18,2, ombolo v testu 13,9 (+ 3,2 za gobovo omako), brancin v škrniclju 19,4 in limonin sorbet 4,2 evra.

»Na tole stran je res epsko, upam, da bo tudi po obratu za 180 stopinj tako,« je bil nad fascinantnim razgledom iz Marezig v od vetra razpucanem zgodnjem večeru navdušen vodja naše tokratne odprave v prestolnico refoška in nje osrednji gostinski objekt.

Da mogoče v sobanah, ki kljub zapolnjenosti z obilico razne robe delujejo precej halasto hladno, ne bodo zmogli parirati izjemni razgledni legi, se nam je zdelo že, ko smo iz zvočnikov zaslišali jadikovanje nekega dragojevičevskega wannabeja. Nosovi so se nam še bolj povesili, ko je postalo jasno, da v tem, domnevno po odličnem refošku slovečem kraju, ne premorejo niti ene resnejše polnitve te (ali kakršnekoli druge) sorte, a se je po čisto simpatični, mehki in sočni, minimalistično opremljeni hobotnici v solati ter generičnem, a frišnem bakalarju in po primorsko ultra belem kruhu vseeno zdelo, da bo Karjola korektno zvozila konzumski test.

Žal se je potem teren zelo kmalu obrnil navzdol in Karjoline voznike je hitro vleklo proti podnu. Njoki sami so še bili mehki in domači, a za omako, v kateri so jih utopili, jih je bilo res škoda: zagatno zgoščen refošk je bil medij, v katerem so plavali nakockani jurčki brez okusa in na debele zagozde narezan pršut, ki kljub dolgotrajnemu in intenzivnemu žvečenju kar ni in ni hotel dol po grlu, za nameček pa jim je nato z identičnimi slanimi žvakami uspelo še za stopnjo ali dve bolj pokvariti bobiče.

V Karjoli pečejo tudi pice, njih testo pa uporabijo za pripravo ombola v testu. Jed je na prvi pogled izgledala vabljiva kot calzone, le da smo po prerezu nabasali na čisto presušeni rezini laks kareja, obloženega s sirom in pršutom; zaradi suhobe vsega skupaj je naročilo dodatne omake pravzaprav nujno, v izbrani gobovi pa smo, žal, naleteli na isto težko in brezaromatsko druščino kot pri njokih. Še en zavitek ni bil ravno prepričljiv: v škrnicelj zavita brancinova fileja sta bila lepo očiščena in pravilno termično obdelana, bolj otožno pa je bilo vse drugo v onem paketku peki papirja: zelenjava je bila razplozana do nerazpoznavnosti, zapečena polenta je med dušenjem izgubila hrustljavost, vse skupaj pa je preveval agresiven vonj cenene tartufate.

Košta v Karjoli se je izkazala za težko in daleč stran od pričakovane mediteranske preprostosti, sezonskosti in lahkotnosti, zato smo se odločili za varovalni pristop in celotno reč mimo panakot in štrudljev zašpičili le z osvežilnim limoninim sorbetom. Mareziška Karjola je gostilna, ki lahko v prvi vrsti stavi na lokacijo z izjemnim fotopunktovskim razgledom in vaškimi posebnostmi, kot je vinska fontana. Grosistične izletniško-turistične organizatorje kanijo poleg tega prepričati še prostorske kapacitete, ki zlahka sprocesirajo bus ali tri. Za iskreno, okusno in skrbno pripravljeno košto in za kakšen za to vinsko regijo malo bolj reprezentativen kozarec pa boste v istrskem zaledju morali poiskati drugo oštarijo.