Največja slovenska podjetja zaradi nizkih obresti v domovini denar deponirajo na Hrvaškem

Zaušnica Brodnjaku in NLB

Banka Slovenije je ta teden objavila, da je slovenski bančni sistem po letošnjih prvih devetih mesecih imel skoraj 714 milijonov evrov čistega dobička. To je rekord v 30-letni zgodovini države, s takim dobičkom so banke in hranilnice v devetmesečju poslovale prvič po letu 1994. V istem času lani so imele »le« 367 milijonov evrov čistega dobička, torej pol manj, v vsem lanskem letu pa 502 milijona evrov.

Skrivnost poslovnega uspeha naših bank in hranilnic ostajajo poceni depoziti – banke in hranilnice za denar, ki ga hranijo za stranke, plačujejo skoraj najmanj v evrskem območju. Po podatkih iz podatkovne zbirke Evropske centralne banke (ECB Data Portal), ki navaja primerjavo obrestnih mer v 20 državah z evrom, dobijo gospodinjstva za vloge manj kot pri slovenskih bankah le v treh evrskih državah: v Grčiji, na Cipru in na Hrvaškem. Gre za povprečja, a podatki so primerljivi in zanesljivi, sporočajo jih centralne banke. Letna obrestna mera za nove dolgoročne depozite je bila torej v povprečju evrskega območja septembra letos 3,08 odstotka, pri naših bankah pa v povprečju 2,12 odstotka. Primerjajmo te podatke z državami, ki jih kot zgled politiki (ne sebi) omenjajo gospodarstveniki, recimo Blaž Brodnjak, direktor največje slovenske banke NLB in predsednik ameriške lobistične organizacije AmCham Slovenija: obrestne mere so bile pri avstrijskih bankah 3,09 odstotka, pri nemških 3,22 odstotka in pri italijanskih 3,54 odstotka. NLB za nove vezave gospodinjstvom navsezadnje ponuja bistveno manj kot številne manjše banke in hranilnice.

Še slabše kot pri obrestovanju depozitov gospodinjstev se naše banke uvrščajo pri depozitih podjetij. Septembra letos so nižje obrestne mere v povprečju imele le banke na Malti in Cipru, kažejo podatki iz podatkovne zbirke ECB. Tako se ne moremo čuditi besedam Matije Bitenca, člana uprave Petrola, odgovornega za finance, ki je za portal Bloomberg Adria razkril, da Petrol likvidnostne presežke nalaga pri bankah na Hrvaškem, ker so tam »obrestne mere višje kot doma«. Ta izjava finančnega direktorja ene največjih poslovnih skupin v državi, ki je imela lani več kot devet milijard evrov prihodkov, od tega štiri milijarde v Sloveniji, je pomenljiva. Kaže, da podjetja sledijo le in samo donosom in koristim za svoje delničarje, meče pa tudi senco na vehemenco in poslovno strategijo domačih bančnikov.

V premislek (zlasti slednjim) še to: predsednik uprave NLB je pred desetimi dnevi na AmChamovi prireditvi, na kateri so govorili o konkurenčnosti gospodarstva, pozval k spremembi volilnega sistema v Sloveniji, ker naj bi sedanja ureditev dopuščala, da sedem od 12 ministrstev vodijo ljudje, ki so na zadnjih volitvah bodisi dobili nezaupnico ali pa so komaj prestopili volilni prag. »Podjetja ne morete voditi, če nimate absolutne večinske podpore svojih nadzornikov oziroma skupščine,« je poučil poslušalce.

Vprašanje je, kakšno podporo bi dali Brodnjaku »njegovi« depozitarji, ne pa ameriški in ostali skriti lastniki. Spomnimo se tudi, da je v upravo NLB prišel septembra 2012, ko je bila ta banka še večinsko državna, na oblasti pa je bil Janez Janša.