Kljub ustavitvi nuklearke bistveno večja proizvodnja elektrike kot lani

Jedrska elektrarna je v oktobru obratovala le nekaj dni, saj je bila 6. oktobra zaradi ugotovljenega puščanja na primarnem sistemu zaustavljena in na omrežje ponovno priključena sredi tega meseca

Neto proizvodnja električne energije je oktobra znašala 867 gigavatnih ur (GWh). V primerjavi s septembrom je bila ob ustavitvi krške nuklearke (Nek) manjša za 29 odstotkov, v primerjavi s prejšnjim oktobrom, ko Nek ni obratoval zaradi obsežnega remonta, pa je bila za 64 odstotkov večja, je objavil statistični urad.

Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila medletno večja za 21 odstotkov, v primerjavi s septembrom pa za tri odstotke.

V termoelektrarnah je bila spričo nadomeščanja proizvodnje iz krške nuklearke za 95 odstotkov večja kot pred enim letom, v primerjavi s septembrom pa za 27 odstotkov.

Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledila tudi rast porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 82 odstotkov večja kot pred enim letom, predvsem zaradi večje porabe lignita, ki smo ga medletno porabili za 134 odstotkov več, mesečno pa za 28 odstotkov.

Jedrska elektrarna je v oktobru obratovala le nekaj dni, saj je bila 6. oktobra zaradi ugotovljenega puščanja na primarnem sistemu zaustavljena in je bila na omrežje spet priključena sredi tega meseca.

Kljub temu je njena neto proizvodnja do zaustavitve dosegla 84 GWh, medtem ko lani zaradi remonta elektrike sploh ni proizvedla. V primerjavi s septembrom pa je bila proizvodnje iz jedrske elektrarne manjša za 83 odstotkov.

Slovenija je oktobra uvozila za 962 GWh električne energije, izvozila pa za 776 GWh. V primerjavi s prejšnjim oktobrom je bil uvoz za 21 odstotkov manjši, izvoz pa za 18 odstotkov večji. V mesečni primerjavi je bil medtem uvoz ob nadomeščanju izpada proizvodnje iz Neka večji za 53 odstotkov, izvoz pa je nazadoval za 12 odstotkov.

Razpoložljiva električna energija je tako dosegla 1017 GWh in bila za devet odstotkov večja kot septembra in za tri odstotke manjša kot oktobra lani.

Poraba elektrike v gospodinjstvih je bila z 247 GWh mesečno večja za 13 odstotkov, pri poslovnih subjektih pa je s 589 GWh ostala bolj ali manj nespremenjena. Medletno je bila poraba pri gospodinjstvih manjša za šest odstotkov, pri podjetjih pa za tri odstotke.

Statistiki so objavili tudi podatke o lanskem deležu energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji. Ta je bil malenkost več kot 22,9-odstoten, kar je bilo za 1,7 odstotne točke manj kot 2021. V sektorju električne energije se je ta delež povečal za okoli dve odstotni točki, na 37 odstotkov, predvsem zaradi velikega porasta proizvodnje v sončnih elektrarnah (za 42,5 odstotka).

Delež obnovljivih virov v bruto končni porabi energije se je v primerjavi z 2021 najbolj zmanjšal v sektorju transporta, in sicer za 2,8 odstotne točke, na okoli 7,8 odstotka. Na upad je neposredno vplivala za približno 23,3 odstotka manjša poraba biogoriv v prometu, po drugi strani pa se je poraba vseh goriv v prometu povečala za 8,6 odstotka.

Tudi v sektorju ogrevanja in hlajenja se je delež obnovljivih virov v bruto končni porabi energije lani na letni ravni zmanjšal, in sicer za 1,2 odstotne točke, na skoraj 34 odstotkov. Zaradi mile zime se je v 2022 poraba vseh goriv za ta namen v primerjavi z letom prej zmanjšala za 13,8 odstotka. Ob tem je bila zaradi regulirane cene ekstra lahkega kurilnega olja in motenj na trgu pri dobavi lesnih goriv poraba slednjih za ogrevanje manjša za 20,5 odstotka, poraba ekstra lahkega kurilnega olja pa je bila po drugi strani za skoraj 11,8 odstotka večja.