Janša komentira volilni kapital Logarja / Vse je nared za volitve 

Zvesti poslanec SDS Anže Logar kot trojanski konj

Okoli odstopa Anžeta Logarja z mesta predsednika Sveta SDS se ustvarja nesorazmerno velika pozornost. Za tiste, ki že eno leto opozarjamo na njegovo maksimalno politično nekonsistenco, saj zvesti poslanec SDS celo formalno vzdržuje svojo pozicijo v simbiozi z Janšo, zaradi česar je njegov projekt Platforme sodelovanja vsak dan bolj verjetno le model trojanskega konja za potrebe prihajajočih volitev, to dejstvo kaže na dvoje.

Prvič, manifestira bodisi bebavost domačih medijev, ki dejanje njegovega odstopa na veliko pavšalno komentirajo kot neverjetno dramatičen in odločilen dogodek, ne da bi ga postavili v omenjeni ali kakšen drug kontekst, bodisi njihov modus operandi, kako soustvariti novega politika in stranko. Drugič, slutiti daje, da sicer že dovolj natančno opisane tehnike privabljanja pozornosti javnosti, čeravno banalne, uspešno delujejo.

Kako ohraniti pozornost do volitev

Da se Logarjevemu zapoznelemu odstopu z mesta najvišjega organa stranke med dvema kongresoma mediji čudijo in ga napihujejo, kaže na njihovo dosedanjo ali siceršnjo naivnost, tudi na odsotnost refleksije, hkrati pa uprizarjajo tisto, za kar Janševemu poslancu dejansko ves čas gre: preživeti mora čas do volitev s čim višjo podporo in s spretnimi manevri, domišljeno doziranimi, pleniti dovolj intenzivno zanimanje in ohranjati medijsko atraktivnost, da bi preživel v okolju, kjer ima volilno telo spomin zlate ribice in ceni predvsem antipolitičnost politikov. Iz navedenega razloga je Logar tudi prvič mimogrede namignil, da bi lahko iz njegovega društva nastala politična stranka, kar je doslej zanikal.

Njegove mučne vaje v ohranjanju pozornosti so nesporno težavno opravilo, sploh če ga merimo v letih, toda ali so novinarji poklicani, da bi morali pri tem asistirati? Kolikor mediji načrtno pristajajo na promocijske trike, so nujno politični promotorji ali kupljeni, če ne, delujejo preprosto bebavo v svoji nekritičnosti.

Logar se je oglasil na Facebooku

Ko ugibamo o avtonomiji Logarjevega projekta, se od samega začetka sučemo okoli dveh poglavitnih interpretativnih možnosti, ob tem pa ves čas opazujemo, ali bo njegov šef kaj jezen nanj. Po prvi je Janšev nekdanji minister in sedanji poslanec iskreno odločen začrtati projekt deradikalizacije njegove politične agende in se umestiti v široko desno sredino z umirjeno politiko, ki bo prepričala sredinske in tudi desne volivce, za katere domnevamo, da jih psihopolitični ekstremizem šefa SDS moti. Le kdo bi si želel politika, ki gradi na strupu, sovraštvu in delitvah, našteto pa celo stopnjuje v smeri omemb državljanske vojne?

Zato po tej interpretaciji Janša dejansko ne sodeluje pri nastajanju projekta nove stranke, a se poraja vprašanje, zakaj stoično dopušča takšen razkroj v svoji neposredni bližini? Mu morda ne oporeka, ker mu osebni politični vremenarji na Trstenjakovi vsak dan dopovedujejo, da bo Logarja ob sestavljanju nove vladajoče koalicije krvavo potreboval kot svojega najboljšega zaveznika?

Trojanski konj

Druga možnost je manj prizanesljiva in predpostavlja njun vnaprejšnji dogovor: kar počne njegov poslanec, je v celoti dirigirano, zaradi česar smo priča premišljeni kamuflažni politični igri, ki bo več kot očitno trajala zelo dolgo, zato morajo vsi vpleteni zelo previdno odigrati svoje vloge v resnično težavni situaciji, v kateri ima Logar nalogo ohraniti svoje ratinge priljubljenosti, kapitalizirane v predsedniških volitvah, ki jih je dosegel z nadgradnjo Pahorjevega »dialoškega« lika. Njegov šef pa mora istočasno previdno kazati določeno zadržanost, ne pa tudi jezo, v odnosu do svojega lesenega konja, s katerim bo vdrl v Trojo na naslednjih volitvah. Ker pa zadnje čase zelo pogosto omenja predčasne, bi se to lahko zgodilo zelo kmalu – ali vsaj temu verjame.

Kar je posebej težavno v tej nevarni maskirni igri, je doseči rezultat, ko se volilna podpora stranki SDS ne bo preveč zmanjšala, ampak bo Logarjeva nova stranka dovolj komplementarno zarezala predvsem v druge politične entitete na desnici, še zlasti v stranko NSi in SLS, ki že nekaj časa dajeta slutiti nemir, ker bi se lahko zgodilo ravno to, predvsem pa pobrala glasove med neopredeljenimi in sredinskimi volivci.

Logar tokrat ni imel toliko hrabrosti, da bi stopil pred novinarje, temveč je raje pojasnila zavračal in celo na sejo sveta svoje stranke ni prišel; svoj odstop je sporočil kar po socialnih omrežjih. Zadrego, zakaj izstopa s tolikšno zamudo in morda celo po nareku, je nato opravičeval s pojasnilom, da je »čas za prevzem odgovornosti«. Nekam pozno se je tega spomnil. Še več, po njegovem je zdaj »prišel pravi čas«, da krmilo preda naprej, vse »v imenu nove svežine, napredka, spremembe smeri ali preprosto zaradi notranjega občutka«.

Človek občutka

Nato je znova ponovil isto frazo – ker bi težko rekli, da je njegov zapozneli odstop, kjer neverjetno dolgo čakamo še na izstop iz stranke SDS in z mesta poslanca, modro in korektno dejanje, se je še drugič v besedilu skliceval na »notranji občutek«, na kairos (grški izraz za pravi trenutek, ki je tukaj predvsem spretno izkoriščanje priložnosti, da bi dosegel največji učinek v komunikaciji) in željo po intenzivnejšem delovanju v društvu: »V politiki sem vedno ravnal tako, kot mi je veleval notranji občutek. Tudi tokrat mi pravi, da je čas.«

Nato je še zapisal, da mu želja po aktivnem udejstvovanju v okviru »nepolitičnega društva Platforma Sodelovanja« nalaga, da v prihodnje več pozornosti nameni kulturi dialoga v slovenskem družbenem okolju. »Ni ravno popularno.« Nasprotno, njegov vzornik Pahor je dokazal, da je govoričenje o kulturi dialoga maksimalno všečno, svoje nepolitično društvo pa končno razglaša za platformo nove stranke! Ampak kaj bi s kontroverzami, če jih mediji nočejo prešteti!

Alive and kicking

V nadaljevanju Logar pojasni, da še vedno ostaja poslanec SDS, pri tem pa, vključno z mediji, pozabi omeniti, da je po statistikah prisotnosti in postavljanja vprašanj med najmanj aktivnimi med njimi, kar se mu ne očitno zdi sporno. Potem je dodal:

»Novembra 2022 sem rekel, da smo na začetku nečesa velikega. Je kar odmevalo… Novembra 2023 sem še vedno ‘alive and kicking’. Držim obljubo.«

V enem letu je njegov projekt napredoval dobesedno po kapljicah in trik je zagotovo v tem, kako »nič« prikazati kot »nekaj« in majhne korake kot dramatične zasuke – toda ker se je z domačimi mediji mogoče igrati kot mačka z miško, le vajo mora ponoviti s posnemanjem svojega originala Pahorja, za snovalce okoli Logarja to niti ni preveč težavno opravilo.

Janševa analiza Platforme

Tednik Reporter je objavil ekskluzivno in presenetljivo podrobno informacijo o zadnji seji sveta SDS, na kateri naj bi nastopil sam Janša in podrobno razpravljal o Logarju in njegovem projektu Platforme sodelovanja. Navedki so opremljeni z narekovaji, kar pomeni, da novinar Igor Kršinar zagovarja njihovo avtentičnost, dodana pa je tudi fotografija Janševega nastopa in v ozadju je prepoznavna drsnica z besedilom, projiciranim na platno.

Vsi navedki so rahlo presenetljivi in jih znova lahko beremo na podlagi obeh navedenih scenarijev: bodisi služijo pomiritvi notranje strankarske javnosti in jih moramo razložiti kot iskreno analizo in s tem kot možnost, da Janša pri projektu nove stranke ne sodeluje, a mu ne bo posebej nasprotoval, z nekaj dvoma pa tudi kot del scenarija, po katerem je Logar zgolj izvajalec skrbno izdelanega načrta za prihajajoče volilne zmage.

Janša naj bi o Logarju govoril kar debeli dve uri in povedal, da je »v skupnem interesu, da je ločitev izpeljana korektno«, kar da vključuje odstop s funkcij, poravnavo obveznosti do stranke, nekandidiranje oseb, ki javno izjavljajo, da ne bi sodelovali s SDS« in podobno. Kdor govori o ločitvi, se očitno nanjo že pripravlja in izvaja inventuro.

Dve poti volilnega kapitala

Najmanj trije poudarki iz njegovega govora so več kot pomenljivi. Prvi izpostavlja dve varianti kapitalizacije Logarjevega uspeha na predsedniških volitvah, kjer je nastopil kot samostojen nestrankarski kandidat, po lastnem priznanju celo po priporočilu Janše, kar pomeni, da je po svoje neobičajno, če šef kapitalizira njegovo politično neodvisnost: »Konec leta 2022 je bilo na posvetu poslanske skupine SDS ugotovljeno, da je možno volilni kapital Anžeta Logarja s predsedniških investirati bodisi znotraj, v krepitev SDS, bodisi z ustanovitvijo nove, suverene, vendar kompatibilne oziroma neizključujoče stranke.«

Zaključek se zdi dokaj banalen, a je po svoje skrajno bizaren: poslanska skupina SDS resno pomenkuje o tem, kako bo unovčila (samostojen) uspeh nekega svojega poslanca v obliki ustanovitve druge stranke?

Delno distanciranje

Drugi navedek iz Janševega nastopa vsebuje opis dosedanjih Logarjevih strateških potez, ki zvenijo kot kritična analiza njegovega delovanja: »Logar je preko aktivnosti v zadnjem letu nadaljeval politiko delnega distanciranja od SDS s predsedniške kampanje. Brez posvetovanja oziroma usklajevanja timinga s SDS je ustanovil formalno obliko (društvo) Platforma sodelovanja, v kateri je politično mešana struktura. Logar ni z nobeno potezo nakazal interesa za krepitev SDS. Niti enega novega člana (kljub obvezi vseh poslancev), izstop dveh članic, ko je nastala PS, podpora spremembi ustave v nasprotju s stališčem SDS.«

Začetne dileme, v kakšni meri je prvak SDS iskreno jezen na svojega poslanca in se pri tem brzda le zato, ker se zaveda, da ga bo v prihodnosti krvavo potreboval, ali pa morda perfidno miri člane sveta, z Logarjem pa je zaupno dogovorjen v vseh podrobnostih, s tem nismo uspeli razjasniti. Vidimo, da pri opisu zaniha in uporabi za njegov register zelo blage besede, a se tudi ne odpove vlogi užaljenega šefa, ki očitno že eno leto izjemno mirno in hladnokrvno prenaša vse Logarjeve manevre. Le zakaj?

Platforma bo šla na volitve

Poglejmo si še Reporterjev tretji navedek s seje: »Kljub drugačnim izjavam v javnosti je jasno, da je Platforma ustanovljena za nastop na volitvah v DZ (in eventuelno na volitvah v EP). V oddaji Ura moči je Logar dejal: ‘Za kandidaturo za predsednika republike sem se odločil že eno leto po začetku ministrskega mandata … in potem deloval v skladu s to odločitvijo…’ Logar se je za kandidaturo odločil marca 2021, v vodstvu SDS pa je to odločitev sporočil šele slabo leto kasneje.«

Prvak SDS na tem mestu svoje analize podaja grajo skozi odkrivanje podatka, da je Logar odločitev za kandidaturo skrival slabo leto, a še pomembnejši je začetni poudarek, kjer pravi, da verjame, da bo Platforma šla na volitve. Zakaj se zdi pomembno? Svet stranke se je odvil 23. novembra, na isti dan pa so na Radiu Ognjišče predvajali dolg pogovor, v katerem je Janša nakazal, da bolj verjame v nastanek liste za volitve, ne pa tudi stranke: »Platforma organizira razprave. Predsednik Anže Logar pravi, da je to zaenkrat samo še debata o vsebini, ampak verjamem, da bo iz te platforme nastala politična lista ali stranka. Stranka težje, lista za volitve pa lažje in zagotovo.«

Iz obeh izjav bi sledilo, da Janša hkrati verjame, da je bila ustanovitev Platforme od samega začetka namenjena nastopu na volitvah in hkrati ne verjame, da bo iz nje nastala nova stranka – le zakaj bi menil kaj takšnega? Trditvi sta si lahko v nasprotju in da bi vodja opozicije na ta način zanihal, je nenavadno. Zato se zdi verjetneje, da sproti briše sledi svojih prepričanj in je nedoslednost posledica njegove previdnosti v javnih nastopih. V tej izjavi za radio pa je bil zelo iskren: »To bo nov faktor na naslednjih volitvah.«

Idealen par

Na svetu stranke so za novega predsednika izvolili Zvonka Černača, analize o kapitalizaciji Logarjeve politične prihodnosti s strani njegovega strankarskega šefa pa nazorno dokazujejo, da zelo resno preračunava svoje možnosti na volitvah, zaradi česar skoraj ni mogoče pričakovati, da bi v tej fazi prišlo do odprtega konflikta med obema. Na drugi strani je Logar pred dobrim mesecem predlagal nenavaden reformni ukrep: predčasne volitve!

Če si Logar celo mora privoščiti vsaj nekaj distanciranja od Janše, a ne preveč, da bi ohranil videz svoje avtonomije, si slednji ne more težkih napadov, s katerimi sicer ne zna skopariti. Ne glede na veljavnost obeh opisanih scenarijev trenutno vsak med njima potrebuje drugega, neodvisno od tega, ali sta si Platformo sodelovanja kot perfidno politično idejo zamislila skupaj ali ne.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**