STA

 |  Družba

»Tapkanje po vodi ne bo ustavilo poplave posledic«

Mislili bi si, da bodo ekstremni dogodki po svetu sprožili ukrepanje, vendar se zdi, da se vlade tega ne zavedajo. V zadnjem letu države ostajajo brez napredka pri okrepitvi podnebnih ciljev.

V zadnjem letu, ko smo bili na vseh celinah priča ekstremnim vremenskim dogodkom, znova ni bilo zaznati napredka držav pri okrepitvi podnebnih ciljev, kaže zadnja raziskava projekta Climate Action Tracker (CAT). Njegovi predstavniki države opozarjajo, da kljub obljubam niso sprejele dovolj ukrepov, da bi znižale projekcije globalnega segrevanja.

Kot so ob predstavitvi rezultatov raziskave ob robu podnebne konference ZN v Dubaju povedali predstavniki CAT, se je ocena globalnega segrevanja ob upoštevanju trenutnih ciljev držav do leta 2030, imenovanih tudi nacionalno določeni prispevki, dvignila za 0,1 stopinje Celzija na 2,5 stopinje Celzija.

To ni posledica kakršnih koli dejanskih sprememb ciljev, ampak v veliki meri povečanja emisij v državah z nižje zastavljenimi cilji, so pojasnili in dodali, da je samo ena od spremljanih držav v preteklem letu v nacionalno zakonodajo vključila cilj neto ničelnih emisij. Zelo majhen učinek na globalno segrevanje pa je imel po njihovi oceni tudi dogovor držav glede strožjih ciljev pri mednarodnem ladijskem prometu.

Glede ocene globalnega segrevanja ob koncu stoletja poudarjajo, da ob upoštevanju trenutnih politik in ukrepov ostaja v igri scenarij 2,7 stopinje Celzija, kar je enako kot na podnebni konferenci v Glasgowu pred dvema letoma.

"Dve leti po Glasgowu je naše poročilo skoraj enako. Mislili bi si, da bodo ekstremni dogodki po svetu sprožili ukrepanje, vendar se zdi, da se vlade tega ne zavedajo, saj nekako mislijo, da bo tapkanje po vodi ustavilo poplavo posledic."

Claire Stockwell,
vodilna avtorica poročila

"Dve leti po Glasgowu je naše poročilo skoraj enako. Mislili bi si, da bodo ekstremni dogodki po svetu sprožili ukrepanje, vendar se zdi, da se vlade tega ne zavedajo, saj nekako mislijo, da bo tapkanje po vodi ustavilo poplavo posledic," je ob predstavitvi podatkov povedala vodilna avtorica poročila Claire Stockwell.

Kot je poudarila, je to kritično desetletje za ukrepanje, ko morajo vlade pospešiti in izboljšati svoje cilje do leta 2030 ter delati na naslednjem krogu določitve novih ciljev, kar naj bi se zgodilo najpozneje februarja 2025.

Niklas Höhne iz partnerske organizacije NewClimate Institute pa je poudaril, da morajo vlade nehati poskušati sprejeti lažne rešitve, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika s pomočjo fosilnih goriv. "Tukaj gre preprosto za industrijo fosilnih goriv, ki poskuša podaljšati svoje življenje ob soočanju z realnostjo postopnega opuščanja teh goriv," je dodal.

Po navedbah raziskovalcev je sicer k rahlemu dvigu ocene globalnega segrevanja v lanskem letu pomembno prispevala Indonezija, ki je s povečanjem števila termoelektrarn lani beležila skokovit porast emisij za 21 odstotkov. Do leta 2030 naj bi iz tega naslova po ocenah CAT država proizvedla dodatnih 150 milijonov ton emisij ogljikovega dioksida.

Projekt CAT je neodvisna znanstvena analiza, ki meri vladne podnebne ukrepe v zvezi z globalno dogovorjenim ciljem, da se segrevanje podnebja omeji na 1,5 stopinje Celzija. Pri projektu sodelujeta nevladna inštituta Climate Analytics in NewClimate Institute.

l-pQBwFINIk

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.