Se bo umetna inteligenca res začela razvijati sama in pripeljala do konca človeštva?

Strokovnjaki poudarjajo, da samovozečih avtomobilov ne bo iz danes na jutri, strahovi o umetni inteligenci pa so po njihovem precej dramatični, zato tudi pritegnejo pozornost javnosti, četudi morda niso najbolj pomembni

Umetna inteligenca po mnenju strokovnjakov hitro napreduje. V družbi obstaja vizija, da bo v prihodnosti dosegla danes še nepredstavljive stvari, celo prevladala nad človekom. Razprave ob tem nihajo med optimističnimi pričakovanji, ki v njej vidijo rešitve za številne izzive, in pesimističnimi strahovi pred morebitnimi nevarnostmi, ki jih prinaša.

V zadnjih nekaj letih je močno napredovala zlasti integracija tehnologij umetne inteligence in naravnega jezika ter močno vplivala na različne sektorje. Revolucija na tem področju se je zgodila pred enim letom s pojavom ChatGPT, velikega jezikovnega modela, ki lahko posnema človeško pogovorno interakcijo z uporabo naravnega jezika. "Strokovnjake je presenetila predvsem sposobnost sistema, da relativno dobro deluje z različnimi teksti, širši javnosti pa je bila zanimiva uporaba nečesa novega, kar prej ni bilo prosto dostopno," je za STA dejal Martin Žnidaršič z Odseka za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan.

Čeprav ChatGPT zagotovo velja za prelomnico v razvoju jezikovnih modelov, pa hiter razvoj umetne inteligence buri duhove že dalj časa. Kot je poudaril Janez Perš iz Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je burne razprave pred prihodom ChatGPT nazadnje leta 2019 povzročil ameriški proizvajalec električnih avtomobilov Tesla, ki je obljubljal samovozeči avtomobil, temelječ na tehnologiji umetne inteligence, ki bi bil sposoben premagati razdaljo od ene do druge ameriške obale brez človeških posegov.

"Strokovnjake je presenetila predvsem sposobnost sistema, da relativno dobro deluje z različnimi teksti, širši javnosti pa je bila zanimiva uporaba nečesa novega, kar prej ni bilo prosto dostopno."

Martin Žnidaršič,
Odsek za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan

"Kljub revolucionarnim napovedim Tesle, so se ljudje kmalu začeli zavedati, da samovozečih avtomobilov ne bo iz danes na jutri. Tla so se torej že začela malo ohlajati, dokler na prizorišče ni stopil ChatGPT, ki pa je ponovno zakuril ogenj," je dejal.

Hiter razvoj umetne inteligence je v družbi povzročil oblikovanje različnih stališč o tem, kako bo ta oblikovala našo prihodnost. Nekateri v njenem razvoju vidijo ogromne priložnosti, spet drugi velike grožnje. 

"Veliki strahovi, ki skrbijo pesimiste so na primer, da se bo umetna inteligenca začela razvijati sama, da bo lahko celo sprožila nuklearni holokavst, nenazadnje pripeljala do kaosa in konca človeštva," je opozoril Perš. Ravno zato pogosto zagovarjajo upočasnitev razvoja umetne inteligence ali se pridružujejo pozivom, da ga celo ustavimo.

"Strah pred prevlado umetne inteligence nad človekom je pretiran"

"Prav je, da se dotikamo tudi vprašanj o človeškem obstoju, vendar pa so tovrstni strahovi precej dramatični in zato pritegnejo pozornost, četudi morda niso najbolj pomembni," pa poudarja Žnidaršič. Bolj realni so po njegovem mnenju strahovi pred zlorabo osebnih podatkov, pred izgubo delovnih mest in nenazadnje pred uporabo umetne inteligence na vseh področjih, tudi tistih, kjer njena uporaba ni najbolj smiselna.

"Glavna težava torej ni toliko v viziji, da bo umetna inteligenca v zelo kratkem ekstremno napredovala, temveč v mišljenju, da je zadeva na vseh področjih zelo dobra in učinkovita, pa pravzaprav ni."

Janez Perš,
Laboratorij za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Tudi po mnenju Perša je strah pred prevlado umetne inteligence nad človekom pretiran, zaradi njega pa pogosto obstaja prezrta resnična nevarnost, in sicer pretirano zaupanje v umetno inteligenco. Vera v to, da bo umetna inteligenca dosegla neverjetne sposobnosti, po njegovih besedah namreč vodi v neracionalne odločitve ljudi, ki ji preveč zaupajo.

"Glavna težava torej ni toliko v viziji, da bo umetna inteligenca v zelo kratkem ekstremno napredovala, temveč v mišljenju, da je zadeva na vseh področjih zelo dobra in učinkovita, pa pravzaprav ni," je opozoril Perš.

Kot poudarja Žnidaršič, se zaradi pretiranih skrbi in pesimističnega pogleda pogosto preveč odrekamo tudi dejanskim prednostim, ki jih prinaša umetna inteligenca. Njene tehnologije namreč pripomorejo k pospešenemu razvoju na različnih področjih industrije, znanosti, izobraževanja, zdravstva, predvsem pa človeka olajšajo rutinskih in duhamornih del.

Ideje obeh strani o tem, kaj bo umetna inteligenca dosegla v hitrem času, so pogosto torej zelo pretirane, meni Perš. Strokovnjaki se tudi strinjajo, da v javnosti potrebujemo več osveščanja o tem, da vse aplikacije umetne inteligence niso popolne in zahtevajo previdnost, obenem pa da potrebujemo jasne smernice, ki bodo omogočile odgovorno uporabo umetne inteligence. Kot pravi Perš, je predvsem pomembno, da človek vedno ostane odločevalec, umetna inteligenca pa zgolj orodje, ki ga uporablja ob upoštevanju njegovih omejitev.

PREBERITE TUDI:

• Umetna inteligenca v izobraževanju. Piše Matic Gorenc
• Kaj, če nas umetna inteligenca ne bo pobila – in kaj, če se je najhujše že zgodilo? Piše Marcel Štefančič jr.
• Intervju: Ivan Bratko / »Politična zloraba umetne inteligence bi lahko porušila temelje demokratičnih procesov, kot jih poznamo« Piše Gregor Kocijančič
• Vseprisotnost umetne inteligence. Piše Gregor Kocijančič