Konec Evrope

Ali ste opazili, da nam vsak dan poročajo, koliko žrtev je padlo v Gazi, pa v Ukrajini, pa v ... Ste? Se vas je dotaknila ta morija, ubijanje moških med seboj, največja žrtev pa so ženske in otroci? Ste morda za trenutek, res samo trenutek, pomislili, kaj bi storili, ko bi morali poslati na prvo frontno črto svojega fanta, partnerja, moža, otroka? Vse vojne bi se v trenutku končale.

In zakaj se torej vojne ne končajo? Ker organizatorjem vojn ( ja, najbolje jih opiše ta beseda) na misel ne pade, da bi pošiljali svoje naslednike, svoje najbližje na kakršnokoli fronto.

In zdaj odpiram novo vprašanje, ker računam, da ste se zgrozili ob misli, da bi morali dati na razpolago državi svojega sina. Zakaj smo kot država tako podrejeni in uslužni svetovnemu gospodarju vojn, kar ZDA nedvomno so? Zakaj jasno ne povemo, da je pravica naroda do lastne države temeljna človekova pravica? Zakaj ne damo na mizo vseh argumentov za pogovor, ki bi nadomestil vojno, ampak samo tiste, ki v vojno vodijo? Zakaj je Evropa pokleknila pred Ameriko in s tem ustvarila pogoje za gospodarski samomor?

Prišli smo v obdobje zgodovine, v kateri je ena od temeljnih gospodarskih panog tudi vojskovanje, armade pa podjetja, ki morajo imeti za svojo rast zagotovljene pogoje. Ste že uganili, da orožarska industrija ni enodnevna poslovna gazela, temveč krdelo slonov v polnem teku. Ste že videli, kaj ostane za krdelom slonov? Ampak je še veliko slabše, v primeru Gaze je Izrael poteptal tudi nekatera temeljna pravila vojskovanja, na primer, da se otrok in neoboroženih civilistov ne ubija. S svojim molkom prikimavamo Netanjahuju, ki ga je celo turški predsednik označil za klavca in zločinca, navzlic temu, da tudi sam nima čistih rok in bi težko rekli, da gre za demokrata in človekoljuba.

Slovenija je do sedaj po pravilu zamudila vse svoje priložnosti, da bi bila pobudnik za samostojno in od Amerike neodvisno evropsko pot skupaj s svojim najbolj naravnim zaveznikom Rusijo. Bo kot nestalna članica Varnostnega sveta še bolj servilna in bo odločno slepomišila tako, da bo prav gospodarju vojn?

Nič optimističnega nisem zapisal, ker za optimizem res ni nobenega razloga, vesel bom že, če se bo kdo na podlagi mojega razmišljanja zamislil nad potjo, ki so nam jo namenili tisti, ki svojih otrok ne bodo nikoli poslali v prve bojne vrste! Planet pa mimo nas vseh drvi v (skoraj) neizogibni podnebni kolaps.

Srečno Slovenija, srečno planet Zemlja!