Presoljena cesta

Restavracija Camino
Mala Pirešica 21
Tel.: 041 677 000
Od nedelje do četrtka Camino obratuje od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah pa potegne do 23. ure.

Ambient:
velik, prijeten, sodoben in dovolj zanimivo opremljen prostor; skorajda preveč nališpan za obavtocestno postojanko

Napitki:
zelo osnovno, a so na voljo vsi osnovni tipi vin in vse slovenske regije v različnih cenovnih razredih, cene buteljk so od 2,5- do trikratniki trgovinskih

Vegetacija:
na jedilniku je zapisanih tudi kar nekaj brezmesnih jedi

Dostopnost:
z avtoceste naravnost na lastno parkirišče, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
tafelšpic komplet
tortice

Ne tako fino:
pesini špageti z avokadom in orehi
presoljevanje, predvsem stejka

Burrata je stala 7,8, goveji karpačo 9,8, pesini špageti 9,5, rižota z govedino 11,8, tafelšpic komplet 18,9, svinjska ribica 19,5, iberska rebrca 19,8, ribeye 33, tortice pa od 4,8 do 5,8 evra.

»A je v Šentjakobu? A gremo peš?« je ob ogledu inšpektorske napotnice, na kateri je pisalo Camino, glavni zapisnikar odprl asociativno polje kultne romarske poti v Santiago de Compostela. Nič od tega ni bilo res: Camino na hišni številki nosi napis Mala Pirešica, a bolj kot to je povedno, da stoji čisto zraven avtoceste A1, tik za izvozom Arja vas. V precej velikem, sodobno zasnovanem in prijetno zapolnjenem prostoru so stvari zastavili dokaj ambiciozno, jedilni list je dejansko videti kot četrtošolski zvezek za matematiko, težak sijoč papir pa je potiskan s fotografijami jedi in stokrat ponovljenim znakom s prečrtano mikrovalovko, ki naj bi obljubljal svežo pripravo jedi brez pogrevanja z obsevanjem.

Trud in zagnanost poudarjajo tudi s frišnimi, na lokaciji pripravljenimi testeninami, kar je pohvalno, a škoda, ker potem ves ta trud anulirajo s površno kuharijo: atraktivni rdečepesni špageti so bili razkuhani ter opremljeni z rezinami trdega, nedozorelega avokada in nekaj orehi. Pohvalijo se tudi z izbiro stejkovja z raznih koncev sveta, potem pa na lep bržolni kos škotskega angusa stresejo poldnevni pridelek piranskih solin, drugo polovico pa na priloženi pomfrit. Sol nevarno predozirajo tudi v rižoti z nacufano govedino, v kateri se razen soli komajda kaj okusi; no, pa saj poleg riža in vlaken govedine v nedefinirani rjavi omaki ničesar drugega niti ni. Podoben vtis – preslano & preplozano – so dajali medaljoni svinjske ribice z brusnicami in panceto, lojtrco rebrc iberskega prašička pa jim je na kar nekaj koncih odneslo v območje aktivnega oglja.

Daleč najbolj prepričljiva caminska reč – poleg širokega nabora odlično pripravljenih tortic, celo presna borovničeva je bila resno dobra – je tako bilo že na naslovnici omenjenega menijskega zvezka upodobljeno tzv. babičino kosilo. Gre za poskus po dunajskih šegah postrežene močne goveje juhe, ki jo jedec (večkrat, ker je je precej) nalije v narezanih palačink poln globoki krožnik, nato pa dve radodarno odrezani rezini tafelšpica opremi še z v bakrenih kozicah prinesenim praženim krompirjem in sotirano blitvo ter naribanim hrenom z jabolkom. Celoten protokol je simpatičen, župa res močna (puristi bi raje imeli bolj bistro) in okusna, meso sočno in mehko, krompir, blitva in hren pa korektni; pridevnik, ki ga – kljub malo zmahani rukoli – lahko pripopamo še na karpačo in burrato, konec koncev pa tudi kot sklepno oceno celotnega pogona.

Če namreč Camino presojamo v luči obcestnih prehranskih postojank (kar dejansko je), s pestrostjo in zanimivostjo ponudbe vendarle malo štrli iz slovenskega povprečja, če pa bi ga dali v kontekst ambicioznejših resnejših sodobnih restavracij (kar mislijo, da je), bi bili nad izvedbeno površnostjo kar malo razočarani. Naše priporočilo se torej glasi: mimovozeči par naj si ob morebitnem postanku naroči porcijo babičinega kosila in tortico ali dve, pa mu ne bo hudega.