Država dviguje koncesnine

Konec novembra smo v Mladini poročali, kako država za izkope kamnin in peska, torej za trajno izkoriščanje omejenih naravnih virov, podjetjem zaračunava izredno nizke rudarske koncesnine. Lani je država od okrog 120 podjetij, ki z izkopi, predelavo ali prodajo kamnin in peska večinoma kujejo visoke dobičke, pobrala le 4,1 milijona evrov koncesnin; od teh se jih je polovica, torej dva milijona evrov, steklo v državni proračun in polovica v občine, v katerih so kamnolomi. Prejšnji teden pa je vlada potrdila 20,6-odstotni dvig koncesnin, ki bo prinesel okrog 850 tisoč evrov dodatnih prilivov, od tega dobrih 425 tisoč proračunu.

Predlog zvišanja rudarskih koncesnin je konec novembra »podpisala« še infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki je ministrstvo za naravne vire vodila začasno, do 7. decembra, ko je bil za ministra imenovan dotedanji državni sekretar Jože Novak. Nova, višja vrednost koncesnin oziroma točk za njihovo odmero se bo upoštevala za mineralne surovine, ki jih bodo podjetja pridobila prihodnje leto, koncesnine zanje pa plačala v letu 2025.

Višina koncesnine je odvisna od več dejavnikov, kot so vrsta in količina izkopane kamnine ter obseg pridobivalne površine. Osnova za izračun je vrednost točke, ki se je nazadnje spremenila leta 2019 in bo zdaj prvič presegla en cent. Med letoma 2013 in 2019 je vrednost točke znašala 0,009144 evra, od leta 2019 znaša 0,00951 evra, vlada pa je zdaj točko dvignila na 0,01147 evra. Konkretno to pomeni, da bodo za vsak hektar površinskega kopa – torej za vsako 100 x 100 metrov veliko sivo rano na površini nekega hriba – koncesionarji po novem plačali 172,05 evra namesto zdajšnjih 142,65 evra. Kubični meter industrijskega apnenca, ki je ovrednoten z 19,5 točke, bi se v grobem podražil z 18 na 22 centov, kubični meter okrasnega naravnega kamna, ki je ovrednoten s 95 točkami, pa z 90 centov na 1,09 evra. Že iz teh zneskov je mogoče razbrati, da podjetjem izraba kamnin in peska (tudi ob višjih koncesninah) prinaša precejšnje donose. Izkopi pomenijo obsežno poškodbo krajine, trajno izrabo omejenih surovin, skupnosti, ki živijo v bližini izkopov, pa so obremenjene s težko mehanizacijo, tovornjaki, hrupom, prahom.

Vlada je doslej nerazumno nizko rudarsko koncesnino zvišala za 20,6 odstotka.

Največji rudarski koncesionar pri nas je formalno cementarska skupina Salonit Anhovo, ki je lani plačala dobrih 329 tisoč evrov koncesnin, ustvarila pa rekordnih 133 milijonov evrov prihodkov in 27 milijonov evrov čistega dobička. Posredno, prek lastništva skupine Salonit ter tudi podjetij Calcit iz Stahovice pri Kamniku in InterCal iz Zagorja ob Savi, je sicer največji koncesionar avstrijski cementar Wietersdorfer. Ta ima prek omenjenih treh podjetij dostop do desetih kamnolomov, v katerih podjetja izkopavajo različne osnovne surovine za proizvodnjo, pri čemer sta recimo Calcit in Salonit izrazita izvoznika. Calcit je lani v tujini ustvaril okrog 85 odstotkov prihodkov s prodajo kalcitnih polnil, za katera v Sloveniji koplje kalcit in apnenec. Kako donosno »bogastvo« pomenijo za gradbince kamnolomi in nizke koncesnine, je poleti 2021 pokazala dražba kamnoloma Velika Pirešica, ki je bil na prodaj iz stečajne mase propadlega gradbinca CM Celje. Za kamnolom, ki zagotavlja material za največja infrastrukturna projekta, drugi tir in tretjo razvojno os, se je potegovalo šest gradbincev, na koncu ga je za kar 20 milijonov evrov kupilo podjetje Apoc iz kroga gradbinca Ivana Cajzeka iz Rogaške Slatine. Ob tem je Apoc lani za Veliko Pirešico plačal vsega 30.276 evrov koncesnine, izkazal pa 1,7 milijona evrov čistega dobička.

Področje nadzora izkopov kamnin in rudnin sicer ostaja sistemsko slabo urejeno, kar podjetja v naravi pričakovano izkoriščajo. Zdaj je namreč za nadzor pristojnih kar pet inšpekcij, ob rudarski še kmetijska, okoljska, gradbena in gozdarska, kdaj nastopi katera, je odvisno od prostora »kršitve«. Če podjetje mimo občinskega prostorskega načrta (OPPN) izkopavanje razširi v gozd in na bližnjo njivo, sta za vsako od teh zemljišč ob rudarski pristojni različni inšpekciji, gozdarska in kmetijska. Število prijav kršitev in nezakonitih izkopov sicer raste, a niti sedanja vlada za zdaj ne ukrepa. Po objavi novembrskega članka nas je bralec opozoril na podjetje v bližini Ljubljane, ki na spletu ponuja materiale iz kamnoloma Šmarje pri Grosuplju. Na pristojni inšpekciji so nam potrdili, da je podjetju pravica za izkoriščanje surovin potekla že decembra 2021, zdaj pa bodo izvedli inšpekcijski pregled. A brez našega vprašanja država dogajanja ne bi zaznala.