Monika Weiss

 |  Mladina 52  |  Družba

Leto, ko se je eden najglasnejših jamračev odločil, da utihne

Umik v tišino

Blaž Brodnjak na dogodku AmCham

Blaž Brodnjak na dogodku AmCham
© Borut Krajnc

»Odločil sem se, da se razen ob rednih sporočilih in aktivnostih NLB Skupine do nadaljnjega povsem umaknem iz javnosti, saj so moji sicer iskreno dobronamerni in domoljubni nastopi večinoma zlorabljeni in vodijo v strokovno neutemeljene in populistične razprave o moji plači, (pre)požrešnih bankah in zlobnem AmChamu,« je v začetku decembra sporočil Blaž Brodnjak, direktor banke NLB in predsednik lobistične ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija. Ne zdi se mu torej fer, da se ob njegovih »iskrenih dobronamernih in domoljubnih nastopih«, v katerih sentimentalno izpostavlja muke slovenskih menedžerjev, dodajajo dejstva. Recimo dejstvo, da je lani v NLB dobil 647.722 bruto prejemkov, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2021 in 34 odstotkov več kot v letu 2019, ali dejstvo, da banke v Sloveniji svojim varčevalcem plačujejo ene najnižjih obresti v EU in na ta račun kujejo rekordne dobičke. Oktobra letos so med bankami 20 držav evrskega območja za depozite manj plačevale le banke v Grčiji in na Cipru, kažejo uradni podatki Evrosistema, bančni sistem je imel po prvih desetih mesecih letos 819 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 1,5-kratnik lanskega celoletnega dobička.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Monika Weiss

 |  Mladina 52  |  Družba

Blaž Brodnjak na dogodku AmCham

Blaž Brodnjak na dogodku AmCham
© Borut Krajnc

»Odločil sem se, da se razen ob rednih sporočilih in aktivnostih NLB Skupine do nadaljnjega povsem umaknem iz javnosti, saj so moji sicer iskreno dobronamerni in domoljubni nastopi večinoma zlorabljeni in vodijo v strokovno neutemeljene in populistične razprave o moji plači, (pre)požrešnih bankah in zlobnem AmChamu,« je v začetku decembra sporočil Blaž Brodnjak, direktor banke NLB in predsednik lobistične ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija. Ne zdi se mu torej fer, da se ob njegovih »iskrenih dobronamernih in domoljubnih nastopih«, v katerih sentimentalno izpostavlja muke slovenskih menedžerjev, dodajajo dejstva. Recimo dejstvo, da je lani v NLB dobil 647.722 bruto prejemkov, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2021 in 34 odstotkov več kot v letu 2019, ali dejstvo, da banke v Sloveniji svojim varčevalcem plačujejo ene najnižjih obresti v EU in na ta račun kujejo rekordne dobičke. Oktobra letos so med bankami 20 držav evrskega območja za depozite manj plačevale le banke v Grčiji in na Cipru, kažejo uradni podatki Evrosistema, bančni sistem je imel po prvih desetih mesecih letos 819 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 1,5-kratnik lanskega celoletnega dobička.

Blaž Brodnjak je le vzorčni primer slovenskega menedžerja, ki vodi sanirano državno podjetje, danes v večinski lasti tujcev, in jamra. Zaradi »najvišje obdavčitve gospodarstva« – čeprav je nimamo; po novembra objavljeni OECD publikaciji Corporate Tax Statistics 2023 smo po efektivni obdavčitvi podjetij v zadnji tretjini držav, med Češko in Latvijo. Pa zaradi »stalnih novih obremenitev gospodarstva« – čeprav jih aktualna koalicija (na žalost) ni zmožna zares izpeljati in čeprav je slovensko gospodarstvo nesporni vojni dobičkar zadnjih kriz, pohlep lastnikov kapitala pa pomemben krivec inflacije. V premislek: zadnje medletno poročilo NLB kaže, da je bila efektivna davčna stopnja NLB, d. d., katere večinski lastniki so skriti za fiduciarnimi računi na ameriški banki Bank of New York Mellon, v prvih devetih mesecih letos 7,7 odstotka, v istem času lani pa le 1,9 odstotka!

A nedavno smo dobili novo protivladno alianso, »gospodarski krog«, ki ob združenjih tipa GZS ter tujih AmCham, Advantage Austria, BSCC (Britansko-slovenska) in AHK Slowenien (Slovensko-nemška gospodarska zbornica), vključuje nekaj obrtniških in po novem tudi kmetijskih združenj. Med petnajsterico, ki ima le eno zahtevo, to je zamrznitev vseh napovedanih (popoplavnih) obremenitev, sta recimo Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje in Trgovinska zbornica Slovenije, ki v imenu prizadetih naftnih trgovcev pozivata državo, naj preneha regulirati marže na fosilna goriva. Med člani kroga je Skupina podjetij z notranjim lastništvom in tudi lobistke tujih lastnikov podjetij, ki so si zgolj v zadnjih dveh letih iz slovenskih podjetij po podatkih Banke Slovenije potegnili dve milijardi evrov dividend.

Vprašanja, ali je vzpon skrajne desnice na oblast zanj sprejemljivejši kot višji davki, je krogu zagotovo bolje ne postaviti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.