Leto, ko sta bili transparentnost in integriteta na resni preizkušnji

»Serija naj temelji na pozitivni tekmovalnosti in doseganju ciljev. Napredujejo in se ustrezno razvijajo le najboljši udeleženci. Na koncu zmaga najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak.«

To je del vsebine javnega razpisa, s katerim je obrambno ministrstvo Marjana Šarca nameravalo financirati »dokumentarno realistično serijo« Vojak v akciji.

Resničnostni šov, ki bi prikazoval »pozitivne vidike vojaške službe« (puška bi bila na primer prikazana kot nekaj, s čimer tečeš, ne kot nekaj, s čimer ubijaš), bi stal skoraj dva milijona evrov. Toliko je na razpisu, objavljenem po (!) avgustovskih poplavah, zahteval in dobil odobreno zmagovalec, nekdanji pripadnik Enote za specialna delovanja Slovenske vojske Luka Zorenč. Koliko je dva milijona v filmu, pove podatek, da je Slovenski filmski center lani za deset filmskih projektov razdelil štiri milijone evrov. Podjetje, ki je zmagalo na razpisu, je bilo leta brez prometa in referenc, Zorenč je njegov lastnik postal zgolj dva meseca pred razpisom!

Te dni pridobljena dokumentacija končno tudi razkriva, da je Zorenč nameraval šov posneti s podizvajalcem Slabescene, Matej Slabe, s. p., ki je na primer naredil TV-reklamo za Medex Slo Ski in kratek dokumentarec o proizvajalcu izpušnih sistemov Akrapovič. Prava zmagovalka razpisa bi bila sicer hiša POP TV, ki je Zorenču dala zagotovila, da bo serijo predvajala in jo popularizirala. POP TV bi torej za davkoplačevalski denar dobil novo serijo.

A serije ne bo, je bilo odločeno oktobra, čeprav je minister v njeni obrambi šel tako daleč, da jo je branil tudi z žaljenjem filmske produkcije, konkretno celovečerca režiserke Maje Weiss Varuh meje iz leta 2002, v katerem je Šarec sicer igral ob danes poslancu SD Jonasu Žnidaršiču: »Moram reči, da tega filma še danes ne razumem čisto dobro, za kaj gre. Tudi je bil zelo umetniški. Pa tudi Jonas bo potrdil, da mogoče tudi on še danes ne ve čisto, zakaj je šlo.« Šarec je ostal minister, dva milijona evrov bo porabljenih drugje.

Drugačen epilog je imel – vsaj za (bivšo) ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik – razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij. Razpis je še predmet revizij, z njim se ukvarja protikorupcijska komisija, opozorimo pa le na dva zgovorna podatka. Največ denarja, 588.965 evrov, je bilo dodeljenega zavodu CER Partnerstvo, partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, ki najverjetneje sploh ni nevladna organizacija, ampak gospodarsko interesno združenje. In drugič, pri vrsti prijav, ki so dobile denar na razpisu, je sodelovala ministričina bivša poslovna partnerka v skupnem podjetju Kaja Primorac, njen Zavod IPES – Inštitut za preučevanje spolov pa je z naknadno spremembo razpisa tudi neposredno dobil 300.000 evrov. Razpis je naredil veliko škodo nevladnemu sektorju in odprl vrata za nove napade desnice, ki ne priznava pomena nevladnih organizacij, zaradi katerih sploh ostajamo kolikor toliko normalna (socialna) država.