»Najmanj škodljiv ognjemet ne obstaja«

Pirotehnika onesnažuje zrak, zato ognjemeti nikoli niso zares ekološki

Zabavna pirotehnika, kot so ognjemeti in petarde, poleg zabavnih zvočnih in barvnih efektov z nanodelci močno onesnažuje zrak. Želja po manjši onesnaženosti zraka je botrovala razvoju ognjemetov, ki so za okolje manj nevarni, še vedno pa noben ognjemet ni resnično ekološki, je za STA poudarila Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan.

Ognjemeti vplivajo predvsem na kakovost zraka, ki postane onesnažen z reakcijskimi produkti kemikalij iz pirotehničnega izdelka, ki nastanejo med eksplozijo, gorenjem in s kondenzacijo plinov na delcih. Pri eksploziji se v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pirotehniškega izdelka in tudi reakcijski produkti v obliki plinov in trdnih delcev, ki nastanejo pri reakciji s kisikom oziroma pri reakciji med posameznimi komponentami eksploziva, opozarja Remškar.

Delci, ki se sprostijo v ozračje, so veliki od 20 do 200 nanometrov. Gre za visoko kemijsko aktivne kovinske prahove, ki pri oksidaciji barvito zažarijo, a kot majhni trdni delci dolgo ostanejo v ozračju. "Kemijska analiza teh nanodelcev je pokazala spojine, ki vsebujejo fosfor, kalij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, kalcij, stroncij in barij," pojasnjuje Remškar.

Prisotnost nanodelcev v zraku po navedbah Remškar ogroža zdravje otrok in vseh drugih živih bitij z občutljivimi dihali. Ozračje dokončno očisti šele prvi dež, ki nanodelce spere v zemljo in vodotoke. Na delcih se kondenzira zračna vlaga, zato je ozračje videti megleno. To je najbolj vidno nekaj minut po začetku ognjemeta, ko se delci še nahajajo blizu središča eksplozij.

"Najmanj škodljiv ognjemet ne obstaja. Čisto vsak onesnažuje zrak, eni bolj, drugi manj. Pomembno je tudi število uporabljenih raket, čas uporabe, meteorološki parametri, kot so zračna vlaga, hitrost in smer vetra, padavine in geografija terena. V zaprtih kotlinah, kot je Ljubljanska, povečana onesnaženost zraka s težkimi kovinami kot posledica ognjemeta ostaja tri do pet dni."

Maja Remškar,
Institut Jožef Stefan

V dneh okrog praznovanj novega leta je nanodelcev v ozračju toliko, da celo podatki Agencije RS za okolje pokažejo masne koncentracije, ki večkratno presegajo zakonsko določeno mejno vrednost za trdne delce v zraku, opozarja Remškar. Gre za 50 mikrogramov na kubični meter zraka v 24-urnem povprečju.

Želja po manjši onesnaženosti zraka z ognjemeti je botrovala razvoju manj nevarnih ognjemetov, ki ne vsebujejo več vodotopnega amonijevega perklorata, ki v telesu vpliva na jod v ščitnici in povzroča resne posledice za zdravje. Okolju manj nevarni ognjemeti imajo tudi čistejše gorivo na osnovi dušika, zato se sprošča manj dima in so potreben manjše količine kovinskih soli za ustvarjanje barvnih učinkov. Beli ognjemeti so tako bolj ekološki kot barvni, noben pa ni resnično ekološki, poudarja Remškar.

"Najmanj škodljiv ognjemet ne obstaja. Čisto vsak onesnažuje zrak, eni bolj, drugi manj. Pomembno je tudi število uporabljenih raket, čas uporabe, meteorološki parametri, kot so zračna vlaga, hitrost in smer vetra, padavine in geografija terena. V zaprtih kotlinah, kot je Ljubljanska, povečana onesnaženost zraka s težkimi kovinami kot posledica ognjemeta ostaja tri do pet dni," je poudarila.

Pri tem je izpostavila pirotehnični šov ob 35-letnici delovanja navijaške skupine Green Dragons. Ta je oktobra ozračje Ljubljane onesnažil do te mere, da je koncentracija delcev PM 10 za dve uri do 8-krat presegala mejno vrednost za 24-urno povprečje. "To pomeni, da bi bilo najbolje, da Ljubljančani ti dve ure ne bi dihali," je še poudarila Remškar.