Konec subvencioniranja fosilnih goriv

V obravnavi na ministrstvih je predlog podnebnega zakona. Do njega so kritični predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), saj odpravlja subvencije za rabo fosilnih goriv, po njihovem mnenju pa to pomeni propad slovenskega prevozništva. Dvomijo tudi, da v Sloveniji podnebni zakon sploh potrebujemo. Hkrati so nevladniki veseli, da dobivamo zakon na tem področju, a bi si želeli, da bi bil velikopoteznejši. Predlog je že prestal javno obravnavo, zdaj čaka na usklajevanje na ministrstvih. Po napovedih ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra bi lahko vlada že do konca januarja predlog zakona poslala v državni zbor.

Cilji zakona, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, so razogljičenje slovenske družbe in doseganje podnebne nevtralnosti najkasneje do leta 2050, doseganje ciljev mednarodnih pogodb, ki jih je Slovenija ratificirala na tem področju, predvsem pariškega sporazuma, ter implementacija evropskih direktiv in odredb, ki se nanašajo na podnebne spremembe. S tem se bo Slovenija pridružila približno polovici držav članic unije, ki že imajo podnebne zakone.

Zakon predvideva sprejetje dolgoročne podnebne strategije v 12 mesecih po sprejetju, ki bo vključevala analizo stanja podnebja, določila dolgoročne cilje in ukrepe, s katerimi naj bi jih dosegli, za prihodnjih 30 let. Po potrebi se bo strategija posodobila vsakih deset let. Prav tako naj bi sprejeli tudi strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, ki bo za 30 let načrtovala načine prilagajanja na učinke podnebnih sprememb.

Na vseh ministrstvih, ki sodelujejo pri doseganju podnebnih ciljev, orisanih v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), bodo imenovani koordinatorji, ki bodo spremljali delo svojih ministrstev in se sestali vsaj dvakrat na leto, ko bodo preverili izvajanje ukrepov in doseganje ciljev iz NEPN. Poleg koordinatorjev bo kot nadzorno in znanstveno-posvetovalno telo deloval tudi podnebni svet, ki mu predseduje Žiga Zaplotnik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Sestavlja ga devet posameznikov, štiri predlagajo javne univerze, tri predlaga Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), dva pa nevladne organizacije s tega področja. Podnebni svet bo spremljal delovanje vlade v zvezi s podnebnimi spremembami in ji zagotavljal svetovanje. Vsako leto bodo strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan pripravili poročilo Podnebno ogledalo, ki bo obravnavano v državnem zboru.

Po novem bodo sredstva, zbrana z okoljsko dajatvijo za onesnaževanje zraka z izpusti ogljikovega dioksida, porabljena namensko, in sicer za dejavnosti, ki pripomorejo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. Leta 2021 se je s to dajatvijo v slovenski proračun steklo okoli 131 milijonov evrov, davčnih zavezancev za to dajatev je bilo 136. Leta 2022 se je znesek zmanjšal na 102 milijona evrov, kar je bila posledica spremembe okoljske uredbe med energetsko krizo, ki je za pet mesecev leta 2022 zavezance oprostila plačevanja dajatve za kurjenje motornega bencina, plinskega olja, kurilnega olja in zemeljskega plina. Lahko torej pričakujemo, da bo znesek dajatve leta 2023 spet približno 140 milijonov evrov. Sicer pa se število zavezancev za to dajatev zmanjšuje. Leta 2020 jih je bilo 145, leta 2021 še 136, leta 2022 pa le še 127.

Skrajni čas je, da se podjetja nehajo pritoževati, zamujati priložnosti in uničevati lastno prihodnost ter začnejo delovati proaktivno.

Predlog zakona določa tudi, da bo 37 odstotkov državnega proračuna namenjenega projektom, ki prispevajo k doseganju ciljev, določenih v NEPN in v podnebnem zakonu, torej zelenih ciljev. Se pa to ne nanaša na celoten proračun. »Ta obveznost izključuje sredstva, namenjena občinam, obveznostim proračuna do skladov socialnega zavarovanja, plačila sredstev v proračun EU ter izdatke, ki nimajo neposrednega vpliva na podnebne spremembe, kot so stroški plač v javnem sektorju, tekoči transferi posameznikom in gospodinjstvom in drugi tekoči transferi, plačila obresti ter oblikovanja rezerv,« piše v predlogu. Del proračuna, na katerega se ukrep nanaša, je vreden okoli tri milijarde evrov in se uporablja večinoma za naložbe.

Daleč največ prahu dviga člen zakona, ki predvideva, da bo država odpravila vse proračunske odhodke, s katerimi zdaj podpira rabo fosilnih goriv. »Proračunski odhodki in davčni izdatki, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, se v celoti odpravijo,« piše v predlogu zakona. Zdaj namreč država vrača trošarine za plinsko olje za pogonski namen (tako imenovani komercialni dizel); leta 2020 je bilo do vračila trošarin upravičenih 4588 oseb, država je za to porabila 30 milijonov evrov, leto prej, pred koronsko krizo, ki je vplivala tudi na promet, pa 36 milijonov evrov. Ta ukrep je bil sprejet leta 2009 za lajšanje gospodarske krize, a je tudi po koncu krize ostal nespremenjen. Prav tako država vrača trošarine za nakup energentov, uporabljenih za skupno proizvodnjo toplotne in električne energije, za katere je leta 2020 porabila skoraj 17 milijonov evrov, ter za statične delovne stroje, za kar je leta 2020 porabila sedem milijonov. Skupaj bi torej država prihranila okoli 60 milijonov evrov na leto.

Nad tem pa ni navdušena GZS, ki naj bi predstavljala interese slovenskega gospodarstva. »Gospodarstvo opozarja, da je treba biti pri sprejemanju podnebnega zakona previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomskega in družbenega zastoja oziroma nazadovanja,« je na skupni seji strateških svetov GZS za okolje in za energetski prehod novembra dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Izrazila je še strah pred tem, da bi slovenska podjetja, ki so že med najbolj zelenimi v EU, »z dodatnimi omejitvami in obremenitvami« lahko propadla, kar bi prineslo več uvoza umazanih materialov in več škode okolju. Andrej Gnezda, direktor direktorata za podnebne politike na okoljskem ministrstvu in eden izmed glavnih snovalcev zakona, je pojasnil, da že obstaja evropski mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), po katerem morajo izvozniki zunaj EU plačati razliko, ker ne plačujejo dajatev za CO2, kar ohranja konkurenco, tretje države pa spodbuja k zmanjšanju izpustov.

Še udarnejša je bila mesec po tem direktorica službe za okolje, podnebje in energijo pri GZS Antonija Božič Cerar, saj se je vprašala, ali Slovenija podnebni zakon sploh potrebuje. »Ali ne bi bilo učinkoviteje dopolniti in izboljšati veljavni zakon o varstvu okolja (ZVO-2), kjer govori o podnebnih spremembah?« je vprašala in dodala, da »obstaja zelo upravičena skrb, da bo sprejetje objavljenega osnutka povzročalo zmedo, zaplete in nejasnosti pri izvajanju upravnih postopkov, ki jih predpisuje ZVO-2«. Andrej Gnezda odgovarja, da je »podnebna materija prerasla okvire, v katerih je nastajal ZVO-2, in je bistveno obsežnejša. Zadeva je preprosto prepomembna, da ne bi imela svojega zakona. Posledice okoljske krize vidimo vsak dan in vidimo, da moramo ukrepati. Tako globalni kot evropski kontekst podnebnih politik se je tako razvil in postal tako obsežen, da moramo to urediti na enem mestu.«

Najostreje pa GZS nasprotuje odpravi davčnih olajšav za rabo fosilnih goriv. »Ukrep vračila trošarine na pogonska goriva, kjer se vrača razlika med minimalno trošarino po predpisih EU ter veljavno trošarino v Sloveniji, je bil leta 2009 uveden izključno z namenom ohranjanja konkurenčne prednosti slovenske prevozniške panoge cestnega in železniškega prometa v primerjavi z nam konkurenčnimi državami,« je poudarila in izrazila skrb, da so slovenski avtoprevozniki že zdaj ogroženi in da bodo to konkurenčnost izgubili.

Daleč največ prahu dviga člen zakona, ki predvideva, da bo država odpravila vse proračunske odhodke, s katerimi zdaj podpira rabo fosilnih goriv.

Gnezda v uvodu opozarja, da je zaveza, da se neha subvencionirati raba fosilnih goriv, tako ali tako že zapisana v NEPN in da jo zdaj le še zares uzakonjamo. »Slovenija je v vrhu EU, na četrtem mestu po tem, kolikšen del energije porabi sektor prometa. Promet je torej ogromen onesnaževalec in v tem smislu je popolnoma nesmiselno, da z davčnimi instrumenti spodbujamo še dodatno rabo, saj vemo, da je trenutno sektor prometa z vidika izpustov praktično največji problem.« Subvencioniranje rabe fosilnih goriv tudi ni javnofinančno smotrno, saj država spodbuja in financira zeleni prehod, hkrati pa ga z istimi instrumenti zavira.

Z ukrepom se strinja tudi Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), predstavnik mreže 38 okoljskih nevladnih organizacij Plan B, ki se je prav tako odzvala na predlog zakona. »Fosilna goriva nimajo prihodnosti, imajo pa prihodnost železnice, javni potniški promet in tudi prevozniki, ki uporabljajo orodja in vozila trajnostne mobilnosti. V tem kontekstu podpiram pravično državno pomoč pri zamenjavi javnega in zasebnega voznega parka skupaj z ukrepi za zmanjšanje količine vozil na cestah. Pri tem pa podpiram tudi postopno popolno prepoved vseh fosilnih subvencij ter naknadno prepoved rabe fosilnih goriv v celoti.« Dodaja še, da »GZS še naprej ne razmišlja o trajnostnem prehodu kot o priložnosti in kot o dejstvu, ki se bo zgodilo tako ali drugače. Skrajni čas je, da se podjetja nehajo pritoževati, zamujati priložnosti in uničevati lastno prihodnost ter začnejo delovati proaktivno.«

V mreži Plan B so načeloma zadovoljni, da Slovenija dobiva podnebni zakon, kljub temu pa imajo nekaj pripomb. Zakonu očitajo premajhno velikopoteznost – Mednarodni forum za podnebne spremembe (IPCC) priporoča doseg podnebne nevtralnosti do leta 2040, zakon jo predvideva do leta 2050. »Podnebni zakon zunaj podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne določa zavezujočih podnebnih ciljev. Niti ne določa ciljev, ki so že določeni v NEPN, kot pravno zavezujočih, pri tem pa ne govori o vmesnih ciljih – torej za leto 2030 in 2040,« pravi Petek. Gnezda na to kritiko odgovarja, »da so cilji že pravno zavezujoči na ravni EU in jih prenašamo v NEPN. Ne bi bilo velike dodane vrednosti v smislu prispevanja k zmanjšanju izpustov, če postavimo konkretne cilje. S tem zakonom želimo urediti predvsem izvajanje – lahko rečemo, da je neki cilj zavezujoč, vendar brez vzpostavljenega sistema, ki bo zagotovil, da se bodo politike učinkovito izvajale, tudi cilja ne bomo dosegli.«