Hanove skrivalnice

Se spomnite projekta občine Hoče - Slivnica »Lipov drevored«? Gre za, če strnemo, simptomatičen občinski turistični projekt, s katerim želi župan Marko Soršak v celoti posekati enega najstarejših in hkrati najdaljši, okrog kilometer dolg lipov drevored v Sloveniji, ki teče ob dovozni poti proti gradu Pohorski dvor. Namesto obstoječega drevoreda želi posaditi novega in ob njem zgraditi turistično »tematsko-pohodno pot«. Šlo bi, če strnemo, za tri počivališča, tlakovana s pohorskim tonalitom, na katerih bi bili več kot dvometrski »interpretativni totemi«, klopi, koši za smeti, nasloni za kolesa, informacijske tablice in tudi fitnes elementi za dvigovanje, s temi novimi postavitvami pa bi v občini tržili produkt »Lipina medena zgodba v dvoje: Skozi pohodno tematsko pot splesti romantično povezanost para in ga povezati skozi občutenja in doživetja narave«.

Ta turistični hoški projekt je s sofinanciranjem, konkretno s 350.000 evri iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost (celoten projekt je ocenjen na 756.211 evrov), podprlo tudi gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana, ki pa zdaj javnosti noče razkriti ključne dokumentacije o projektu.

Po skoraj dvomesečnem zavlačevanju zahteve za razkritje informacij javnega značaja so nedavno zavrnili, da bi nam razkrili zapisnike razpisne komisije ministrstva, ki je projektu dodelila evropska sredstva, in razkrili ključni dokument, ki naj bi spodkopal argumentacijo župana Soršaka za »turistični projekt« – to je mnenje arboristke iz maja 2021. Trdijo, da gre za poslovno skrivnost! Taka utemeljitev ministrstva je bizarna, saj gre za strokovno oceno arboristke, ki je po pregledu dreves v naravi ocenila, koliko dreves je treba posekati.

Jasno je, da občina in ministrstvo tega mnenja javnosti ne želijo razkriti, saj je arboristka (gre za Tanjo Grmovšek) že septembra lani javno zanikala trditve župana Soršaka, češ da je ona predlagala odstranitev zgodovinskega drevoreda in nadomestno saditev. »Tega v strokovnem mnenju ne predlagam,« je povedala za Večer; nasprotno, v mnenju naj bi predlagala, da je smiselno čim več obstoječih dreves sanirati in ohranjati.

Na odločitev ministrstva, ki ključno dokumentacijo skriva pred javnostjo, smo se pritožili. Kakšen bo epilog »turističnega« projekta župana Soršaka, ki je v svoji občini za postavitev lakirnice Magna brez zadržkov žrtvoval okrog sto hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, še ni jasno. Več naravovarstvenih združenj je napovedalo (pri)tožbe, tudi v Bruselj. Pri vsem zbuja skrb zlasti vloga ministrstva za gospodarstvo, ki bi moralo ravnati skrbneje in preveriti vsa strokovna mnenja.

Že razkrita dokumentacija o projektu jasno kaže, da drevored v Pivoli z okrog 200 drevesi, zasajenimi večinoma v času Avstro-Ogrske, uničuje več dejavnikov: bolezni, bela omela, pa intenzivno kmetijstvo v bližini, vožnja težke mehanizacije v območju korenin, neurejeno odvodnjavanje in soljenje ceste ter zelo slabo vzdrževanje ter občasno »obglavljenje« dreves. Namesto takojšnje odprave teh slabih praks in strokovne zaščite večinskega zdravega dela tega drevoreda župan zagovarja idejo, da drevored pade v celoti, z zdravimi drevesi vred.

Da se s takimi poseki zdravih starih dreves in nadomestitvijo z novimi dela škoda – naravovarstveniki govorijo o kriminalu –, pa v premislek zgolj naslednji podatek strokovnjaka za drevesa dr. Blaža Klobučarja. Ta trdi, da lahko odraslo drevo proizvede tisočkrat več ekosistemskih storitev kot pravkar posajeno mlado drevo. Ali drugače: za nadomestitev enega odraslega drevesa bi morali zasaditi tisoč mladih dreves.