Bo Američanom uspelo ponovno pristati na Luni?

Pri podjetju Astrobotic pravijo, da cilj zdaj ni več pristanek na Luni

Pristajalni modul Peregrine je v ponedeljek zaradi okvare utrpel večjo izgubo pogonskega goriva. Ostalo naj bi ga le še za približno 40 ur, nato pa bo plovilo začelo nenadzorovano padati, je sporočilo podjetje Astrobotic in dodalo, da njihov cilj sedaj ni več pristanek na Luni, temveč čim bolj se približati Zemljinemu naravnemu satelitu.

"Trenutno je naš cilj, da Peregrine pripeljemo čim bližje Luni, preden izgubi sposobnost stabilne usmeritve proti Soncu in nato tudi moči. Če bodo pogonski motorji lahko še naprej delovali, menimo, da bi lahko plovilo glede na trenutno porabo goriva v stabilnem stanju vztrajalo še približno 40 ur," je pojasnilo podjetje Astrobotic.

Nekateri strokovnjaki sedaj ugibajo, ali bo podjetje vseeno poskušalo zasilno pristati na Luni. Nadzorovan pristanek zdaj namreč ni več možen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Modul Peregrine se je v ponedeljek uspešno ločil od rakete Vulcan Centaur, vklopil svoje sisteme in vzpostavil stik z Zemljo. "Žal pa se je pojavila anomalija, ki je preprečila, da bi modul dosegel stabilno usmeritev proti Soncu," je nekaj ur pozneje sporočila družba Astrobotic.

"Trenutno je naš cilj, da Peregrine pripeljemo čim bližje Luni, preden izgubi sposobnost stabilne usmeritve proti Soncu in nato tudi moči. Če bodo pogonski motorji lahko še naprej delovali, menimo, da bi lahko plovilo glede na trenutno porabo goriva v stabilnem stanju vztrajalo še približno 40 ur."

Podjetje Astroboti

Čeprav so inženirji našli način, kako vesoljsko plovilo nagniti v pravo smer, je podjetje nato sporočilo, da je zaradi okvare pogonskega sistema prišlo do večje izgube goriva. "Ekipa si prizadeva stabilizirati to izgubo, vendar smo glede na dane razmere prednost dali čim večji pridobitvi znanstvenih podatkov," je še dodalo podjetje.

Peregrine naj bi po prvotnih načrtih predvidoma dosegel Luno, nato več tednov vzdrževal orbito in se 23. februarja spustil na površje edinega Zemljinega naravnega satelita. Na krovu plovila je nabor znanstvenih instrumentov za raziskovanje sevanja in sestavo površja ter pomoč pri pripravi terena za vrnitev astronavtov na Luno.

Na krovu je tudi manjše vozilo univerze Carnegie Mellon, fizični primerek kriptovalute bitcoin ter upepeljeni ostanki in DNK, vključno z ostanki avtorja televizijske serije Zvezdne steze Gena Roddenberryja, legendarnega avtorja znanstvene fantastike in znanstvenika Arthurja C. Clarka ter psa.

Zgornja stopnja rakete Vulcan, ki bo predvidoma obkrožila Sonce, medtem nosi posmrtne ostanke več pokojnih članov igralske zasedbe serije Zvezdne steze ter vzorce las pokojnih ameriških predsednikov Georgea Washingtona, Dwighta D. Eisenhowerja in Johna F. Kennedyja.

Do zdaj je mehki pristanek na Luni uspel le peščici državnih vesoljskih agencij. Prva je bila leta 1966 Sovjetska zveza, sledile so ji ZDA, ki so še vedno edina država, ki je na Luno poslala tudi ljudi. Kitajska je v zadnjem desetletju trikrat uspešno pristala na Luni, Indija pa je to storila lani v svojem drugem poskusu.

ZDA sedaj uporabljajo tudi zasebna podjetja in vesoljska agencija Nasa je podjetju Astrobotic za izvedbo misije plačala več kot 100 milijonov dolarjev, drugo pogodbeno podjetje, Intuitive Machines iz Houstona, pa želi izstreliti modul februarja in pristati v bližini Luninega južnega pola.

Nadzorovan pristanek na Luni je zahteven podvig, saj je približno polovica vseh poskusov neuspešnih, še navaja AFP. Ker ni atmosfere, ki bi omogočala uporabo padal, mora vesoljsko plovilo premagati zahrbtni teren, pri čemer za upočasnitev spuščanja uporablja le pogonske motorje.

Zasebne misije Izraela in Japonske ter nedavni poskus ruske vesoljske agencije so se končali neuspešno.

rtPoAUuYXHo

BWwnpVk6Wq4