Intervju: Jonas Sonnenschein

»Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«, pravi intervjuvanec. Ker živim več desetletij v Sloveniji, lahko trdim, da smo na varni strani Alp, glede na sosednje države pa tudi po našem položaju v Evropi in v zmernem podnebnem pasu.

Na Agenciji RS za okolje zvemo, da imamo v Sloveniji tri glavne podnebne vplive, zaradi katerih je vreme težje napovedati: sredozemskega, alpskega in celinskega. Zato pa imamo tudi bogato biotsko pestrost. Imamo tudi veliko gozdov, ki nas varujejo. In razgiban relief ter morje. To so naše prednosti.

Vedno je huje v severni Italiji, Avstriji, zdaj je poplavljena Nemčija, hud mraz na severu. Smo pa malomarni do obisti, ampak za to niso krive podnebne spremembe.

Politika (upravne enote) odobrava gradnje v poplavnem pasu, kjer so predvidene 100 letne poplave in misli, da to pomeni, da bodo prišle šele čez sto let. Narobe razumejo tudi večstoletno prognozo rušilnega potresa v Ljubljani, ki je lahko jutri. Kot je bil nenadoma na Tolminskem. In župan gradi kanalizacijo C0 čez pitno vodo, ob tem, da gre tam čez še Žužemberski prelom, kar poveča učinek potresa. Naj vendar nekdo prišepne županu, naj ga ne lomi. Še je čas. Imeli smo podjetje, ki je proizvajalo opremo za namakanje ob sušah. Zdaj gledamo v nebo. Morda pa bi morali obnoviti procesije. Pa imamo letala za gašenje požarov, ki lahko gasijo tudi žejo njiv in polj. Imamo tudi brezpilotnike, celo za škropljenje pesticidov, ki bi lahko škropili vodo. Tartinijev trg v Piranu ne bo poplavljen, če morju preprečimo dostop. Edino okrog toče se ne moremo dogovoriti. Pred več leti sem v severni Italiji videl mreže preko sadnega drevja. Pa če veter dviga strehe, ni kriv veter.

Skratka, eno so ukrepi za varovanje pred ujmami, ki so bile in bodo, pa tudi če bodo bolj pogosto. To je v naši domeni. Varovanje je bistveno cenejše, kot pa poprava škod. V tem se povsem strinjam z dr. Sonnenscheinom.

Žal pa v intervjuju nisem našel znanstvenih dokazov za vojno proti človekovim izpustom ogljikovega dioksida. V celotnem CO2 na našem planetu je delež človeka od 4 do 6 odstotkov, delež narave pa od 96 do 94 odstotkov. Poleg tega pa je glavni toplogredni plin voda (vlaga)  v zraku, ki prevzame večino toplote od zemlje in morij (slednja zavzemajo 70 odstotkov površine planeta, kar se zelo pozna). Prav tako ni v Sloveniji pojasnjen pojem zelenega prehoda. Če uporabim prispodobo: ko grem čez prehod za pešce ob zeleni luči, vidim vnaprej, kaj je na drugi strani in kam bom prišel. Zeleni prehod je pa v gosti megli. Ne izvemo za rezultate. Nekateri bi ugasnili TEŠ6 (600 MW) in JEK (700 MW), ki skupaj pomenita 1.300 MW elektrike 24 ur na dan. Neodvisno od vremena in podnebnih sprememb. V intervjuju ne najdem nadomestila za ti dve elektrarni. Bodimo že enkrat konkretni.

Najhuje bi pa bilo, če bi kdorkoli resno pomislil, da lahko Slovenija vpliva na svetovna podnebja, podnebne spremembe ali celo na slovenski podnebni vzorec, če nehamo proizvajati CO2.

Samo Indija ponovno odpira 100 rudnikov premoga za svoje termoelektrarne, zaradi energetske revščine. Tam imajo tudi ministrstvo za premog (Ministry of Coal).

Razogljičenje nima znanstvene osnove in bi pomenilo močno ogrožanje standarda prebivalstva, gospodarstva in državne blagajne! Za kakšen učinek? Virov za to trditev je veliko. Vabim vse, da dokažejo nasprotno! Nujno potrebno je tehtati med vložkom in izplenom, enoumje tega ni sposobno. Kar dokazuje tudi predlog podnebnega zakona.