Injekcije v Sloveniji

V Sloveniji Wegovy še ni na voljo, Ozempic pa je že zelo priljubljen.

Tako kot večino zahodnega sveta je tudi Slovenijo zajela evforija zaradi novih zdravil za izgubo telesne teže s semaglutidom. Kratkoročni učinki so evidentni, slovenske strokovnjake skrbijo predvsem dolgoročne posledice in zapostavljanje drugih metod izgubljanja telesne mase. V nasprotju z Nemčijo v Sloveniji Wegovy še ni na voljo, zato zdravniki pacientom predpisujejo kar Ozempic. Evropska agencija za zdravila (EMA) je namreč v letu 2022 odločila, da se Ozempic sme uporabljati tudi v ta namen. Ni še znano, kdaj bi lahko v Slovenijo prišel tudi Wegovy, je pa tiskovni predstavnik Novo Nordiska v Sloveniji, Dominik Černi, potrdil, da se trudijo, »da bi bilo zdravilo za zdravljenje debelosti v Sloveniji na voljo čim prej«.

Tudi v Sloveniji naj bi bilo predebelih okoli 20 odstotkov ljudi, odstotek pa se z leti rahlo povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo leta 2007 v Sloveniji debelih 17 odstotkov ljudi, leta 2014 19 odstotkov, leta 2019 pa 20 odstotkov.

Zdravilo Ozempic je, če ga želi kdo uporabiti za izgubo telesne teže, dostopno le na samoplačniški recept, torej na beli, ne zeleni. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) opredeljuje dve skupini ljudi, ki se jim Ozempic lahko predpiše na zeleni recept. »Za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 ob maksimalnih odmerkih dvotirne peroralne terapije, ki imajo indeks telesne mase enak ali višji od 30 kg/m2«, to torej pomeni, da je poleg sladkorne bolezni tipa 2 potrebna še prekomerna telesna masa, ter »za bolnike, ki jim je potrebno zdravljenje z inzulinom odložiti zaradi narave poklicnega dela«. A Ozempic je za samoplačnike kar precejšen strošek, znaša okoli 80 evrov na mesec, torej več kot tisoč evrov na leto. Za določen odstotek populacije je to strošek, ki si ga ne more privoščiti. Ne pomaga pa niti to, da je debelost med drugim povezana tudi z nižjimi prihodki. NIJZ je v raziskavi iz leta 2019 ugotovil, »da so dejavniki tveganja in nezdrav življenjski slog ter posledično debelost bolj razširjeni med prebivalci, družinami in otroki iz družin z nižjim socialnoekonomskim statusom«. Res je, da se na dolgi rok verjetno več denarja prihrani kot porabi (pri hrani, zdravilih, ki lajšajo simptome bolezni, ki se zaradi debelosti razvijejo …), vendar je začetni vložek še vedno dokaj velik. To bi bilo seveda drugače, če bi tudi ljudje s prekomerno težo in brez sladkorne bolezni Ozempic lahko dobili na zelen recept, brez doplačila.

A Ozempic je tako kot v ZDA in Nemčiji tudi v Sloveniji izjemna uspešnica. Po podatkih NIJZ so slovenske lekarne leta 2021 prodale 39 tisoč škatlic zdravila, leta 2022 62 tisoč, v samo prvi polovici leta 2023 pa že kar 48 tisoč škatlic. V Sloveniji sicer večjih pomanjkanj Ozempica za diabetike še nismo izkusili, ga je pa marca prejšnje leto primanjkovalo na Hrvaškem, zato so hrvaški bolniki zdravilo kupovali v Sloveniji. Novo Nordisk je tudi za Slovenijo napovedal, da bi v letu 2024 zaradi nepričakovano visokega povpraševanja lahko prišlo do motenj v preskrbi.

Stroka v Sloveniji prepoznava debelost kot enega izmed največjih javnozdravstvenih problemov sodobne družbe, ki ga je treba aktivno reševati, a ne izključno z zdravili. Mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, opozarja, da je »ključna celostna obravnava, ki vključuje tudi spremembo življenjskega sloga (gibanje, uravnotežena prehrana, sproščanje, spanje…), saj so v nasprotnem primeru učinki kateregakoli pristopa pri zdravljenju debelosti kratkotrajni«.

Temu pritrjuje tudi Dominik Černi iz Novo Nordiska, ki pravi, da je »ohranjanje izgube teže zahtevno, ker naša biologija spodbuja, da ponovno pridobimo izgubljeno težo. Ko izgubimo težo, se naše telo prilagodi in poveča raven lakote in želje po hrani, hkrati pa zmanjša porabo energije. To skupaj vodi v ponovno pridobivanje teže in lahko ljudi vrne na začetno točko.« Novo Nordisk, farmacevtski gigant iz Danske, je sicer v letu 2023 že postal največje evropsko podjetje po tržni kapitalizaciji, ki znaša skoraj 440 milijard evrov, in s tem prehitel francoski LVMH, proizvajalca luksuznih dobrin, ki ga vodi drugi najbogatejši Zemljan, Bernard Arnault. Pričakovati je, da bo Novo Nordisk z razširjenjem Wegovyja še naprej rasel.