Vlada ne bi

Zdravko Počivalšek 14.785 evrov, Simona Kustec 13.438 evrov, Andrej Šircelj 12.629 evrov, Andrej Vizjak 12.311 evrov, Aleš Hojs 10.079 evrov, Franc Kangler 8829 evrov – to so le nekateri najvišji funkcionarji bivše vlade Janeza Janše, ki so z zadnjo plačo pred letom in pol prejeli najvišja nadomestila za neizrabljen dopust v letih 2021 in 2022. Čeprav je že pol leta povsem jasno, da si teh nadomestil ne bi smeli izplačati in so z njimi oškodovali državni proračun – skupaj je šlo za skoraj četrt milijona evrov, pa denarja od bivših funkcionarjev nihče niti ne terja. Vlada, ki ima edina možnost vložiti tožbe, očitno ne namerava sprožiti postopkov.

Sporna izplačila nadomestil so bila razkrita že julija 2022, dober mesec po odhodu Janševe ekipe. Petdeset funkcionarjev vlade, ministri, državni sekretarji, vodje kabinetov in drugi politični funkcionarji, so si skupaj razdelili okrog 230 tisoč evrov za neporabljen dopust z argumentom, da v času covida zaradi delovnih obveznosti niso mogli izkoristiti pravice do dopusta. A taka argumentacija za funkcionarje, ki niso v klasičnem delovnem razmerju, ne zdrži, pravice, ki so si jo vzeli, zakonsko namreč niso imeli. Pravna mreža za varstvo demokracije je vlado že avgusta 2022 pozvala k vložitvi tožb, da bi se ugotovila ničnost odločb, na podlagi katerih so bila nadomestila izplačana, leto kasneje, avgusta 2023, pa je spornost izplačil dokončno potrdilo tudi računsko sodišče. To je podrobno obdelalo zlasti nadomestila, ki jih je prejelo osem Janševih ministrov in petnajst državnih sekretarjev. Zgolj nakazila zanje so davkoplačevalce skupno stala 204.756 evrov. Informacij, da bi kateri od prejemnikov po ugotovitvah računskega sodišča vrnil nadomestila v duhu »funkcionarji kot zgled«, seveda ni. Spomnimo še, da je nadomestila formalno potrjevala komisija vlade za administrativne zadeve in imenovanja, ki jo je takrat vodil minister brez listnice in visok član SDS Zvonko Černač.

Sedanja vlada doslej ni vložila nobenega zahtevka za vrnitev nezakonito izplačanih nadomestil za izrabo dopustov.

Računsko sodišče je vladi že avgusta lani tudi naložilo, da od državnega odvetništva pridobi mnenje »o realnih možnostih vračila« nadomestil in o vsem v 90 dneh obvesti računsko sodišče. Le nekaj dni pred nedavnimi božično-novoletnimi prazniki, ko večina javnosti seveda ne spremlja (niti) objav porevizijskih poročil, je računsko sodišče objavilo porevizijsko poročilo tudi glede dopustov. A v njem izvemo le, da je računsko sodišče povsem zadovoljno z vlado, ker je že sredi oktobra lani dobila odgovor državnega odvetništva glede možnosti vračila, s čimer je zadeva zaključena. »Izkazani popravljalni ukrep ocenjujemo kot zadovoljiv,« je enostavčni epilog v končnem poročilu računskega sodišča 21. decembra lani, v katerem pa ni ene same besede o tem, kaj ugotavlja državno odvetništvo glede možnosti vračil, in niti o tem, ali bo zdaj vlada od znanih prejemnikov vendar terjala denar.

Po dodatnih zaprosilih, naslovljenih na vlado, državno odvetništvo in računsko sodišče, smo od slednjega vendarle dobili vsebinsko pojasnilo: državno odvetništvo je že oktobra lani ugotovilo, da sodne prakse ni, o tovrstnih primerih se doslej niso izrekla ne nacionalna sodišča niti Sodišče Evropske unije. Kot razlagajo na računskem sodišču: »Odločitev o vlaganju zahtevkov je v pristojnosti izplačevalcev in odvetništva, ki se lahko odločita za vložitev tožbe. Če se bosta odločila za vložitev tožbe, bo o obveznosti vračila ter višini presodilo sodišče.« Vlada po neuradnih informacijah tožbam zoper Janševe funkcionarje ni naklonjena; izplačila so izvršena in zdaj je to težko izterjati, povzema sogovornik. »Vlada se za zdaj še ni odločila za ukrepanje,« so potrdili na uradu vlade za komuniciranje. Hkrati ne želijo razkriti mnenja odvetništva, ker bi to domnevno »lahko škodovalo zastopanjem premoženjskih interesov v morebitni pravdi oziroma konkretno v morebitnem individualnem delovnem sporu«.

Računsko sodišče je nedvoumno ugotovilo, da izplačila niso bila mogoča. A zakaj vlada Roberta Goloba ne terja ministrov in državnih sekretarjev Janševe vlade? Gre za skoraj četrt milijona evrov.

A v Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD) menijo, da vlada z neukrepanjem kaže svoj odnos do pravne države in odgovornega upravljanja javnih sredstev. »Prvi problem, s katerim je soočena javnost pri razkrivanju nezakonite rabe javnega denarja, je, da le stežka pridemo do pravih informacij. Tokrat smo imeli srečo. Drugi problem je, da imamo v primerih, ko gre za koristi politikov in političnih strank, pri nas večino časa veliko nadstrankarsko koalicijo, zato se javnost ne more zanesti na to, da bo ena stran političnega prostora nadzirala finančne malverzacije druge. Pri nadzoru neodvisnim medijem, civilni družbi in aktivnim državljanom niso v veliko pomoč niti državni organi, kot so policija, tožilstvo, državno odvetništvo in računsko sodišče, niti razpoložljiva pravna sredstva. Prvi so relativno pasivni, drugih pa civilna družba nima,« pravi dr. Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije. Kako se javnost na to sploh lahko odzove? »Ob takšnem pomanjkanju volje, kot ga kaže trenutna oblast pri izterjavi neupravičenih obogatitev funkcionarjev prejšnje vlade, si lahko le želimo, da bi imeli državljani pravico do kolektivne tožbe, s katero bi lahko nezakonita izplačila sodno izterjali sami. V državi, kjer sta politična kultura in občutek sramu popolnoma erodirala, je namreč brezupno živeti v prepričanju, da bodo funkcionarji nekaj vrnili zgolj zato, ker jim ne pripada.«

Vlada tudi ni uvedla nobenih mehanizmov, ki bi v prihodnje preprečevali takšna neupravičena izplačila funkcionarjem. Vladna komisija za administrativne zadeve in imenovanja je že pred meseci prejela zahtevek za izplačilo neizrabljenih dopustov, ki ga je vložil bivši državni sekretar sedanje vlade Branko Lobnikar, član ekipe bivše ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Mu bodo zahtevek odobrili? Ali mu ga bodo zavrnili, čeprav je pravno v povsem enakem položaju, kot so bili prejemniki Janševe vlade?