Staranje in percepcija starosti v družbi

Starizem je proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminiranja ljudi na podlagi njihove starosti

V Cankarjevem domu (CD) bodo danes začeli s prvima dvema predavanjema iz cikla O fenomenu starosti, ki ga pripravljajo z Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS) Koper. Cikel, ki prinaša premislek o percepciji starosti v naši družbi, bosta uvedla hrvaška psihologinja in antropologinja Marlena Plavšić ter slovenski raziskovalec Otto Gerdina.

Marlena Plavšić bo v predavanju, ki se bo začelo ob 19. uri v Dvorani Alme Karlin, spregovorila o modrosti in dobrem počutju v starejši dobi, in sicer na podlagi raziskave, preučuje razmerje njima pri starejših. Izkušnja staranja se namreč razlikuje med posamezniki in rezultati študije razkrivajo, da je modrost povezana z večjim zadovoljstvom z življenjem, boljšo samopodobo in z manj depresije.

Modrost dolgo ni veljala za vredno raziskovanja psihologov, v zadnjih 30. letih pa je bilo objavljenih več znanstvenih prispevkov na to temo. Današnje predavanje bo namenjeno premisleku, kako je modrost opredeljena v psihologiji, kako jo je mogoče izmeriti, kaj se z njo zgodi v starosti in kako jo lahko povežemo z zdravjem. Govora bo tudi o tem, kaj prispeva k razvoju modrosti in k čemu lahko pripomore modrost ne glede na posameznikovo starost, napovedujejo v CD.

Predavanju Marlene Plavšić, ki je doktorirala iz psihologije ter magistrirala iz antropologije na zagrebški univerzi, pomemben del izkušenj pa je pridobila s psihosocialnim delom v lokalni organizaciji Suncokret, bo sledilo predavanje slovenskega raziskovalca na Fakulteti za družbene vede Otta Gerdine.

V predavanju z naslovom Različni obrazi starizma bo Gerdina, sicer tudi direktor zavoda Opro, ki naslavlja tudi vprašanja staranja, obravnaval fenomen starizma, ki se lahko kaže kot sočuten ali sovražen. Starizem je proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminiranja ljudi na podlagi njihove starosti. Sočutni starizem se nanaša na obliko starizma, ki se pojavi, ko ljudje poskušajo, včasih tudi pretirano, pomagati starim ljudem, češ da so stari ljudje močno opešani in težko poskrbijo zase. Sovražni starizem pa se nanaša na vrsto starizma, ki vključuje nestrpnost ali neposredno diskriminacijo starih ljudi. Pojavi se takrat, ko so stari ljudje dojeti kot privilegirana družbena skupina, ki si prisvaja vse večji del skupnostnih virov.

V drugem delu cikla, ki bo na sporedu 31. januarja, bo mogoče prisluhniti Urši Marinšek, ki je trenutno zaposlena na Centru za interdisciplinarno raziskovanje starosti in nege na Univerzi v Gradcu. Predstavila bo zgodbe iz domov za starejše v slovenski literaturi. Sledilo bo še predavanje Dagmar Gramshammer Hohl, avstrijske predavateljice na oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu, ki je prispevek naslovila Politizacija pozabljanja in prikazi demence v sodobnem južnoslovanskem leposlovju.

Cikel so v CD v sodelovanju s ZRS Koper pripravili z željo, da bi razpravo o starajoči se družbi "usmerili stran od golih utilitarnih ukrepov" ter se posvetili starosti iz kar najrazličnejših perspektiv. K sodelovanju so povabili številne strokovnjakinje in strokovnjake iz širše regije.

V sklopu tematik, ki obravnavajo fenomen starosti, za 25. marec napovedujejo tudi gledališko predstavo Nevidna ženska avtorice Slavenke Drakulić v režiji Ivane Djilas. Predstava je sestavljena iz vrste krhkih in bolečih intimnih zgodb, izpovedi, uvidov, ki prevprašujejo, zakaj sta dandanes v sodobni družbi, ki ruši vse tabuje, starost in staranje temi, o kateri je skoraj prepovedano govoriti, so zapisali v CD.