Atipična bohinjskost

Restavracija Hotela Bohinj
Ribčev Laz 45, Bohinjsko jezero
Tel.: 059 764 401
Restavracija v Hotelu Bohinj obratuje vsak dan od 13.00 do 21.30.

Ambient:
vrhunsko zasnovan in oblikovan leseni hotel z do konca premišljenimi in izvedenimi podrobnostmi; če bi še generični dvigalni muziki dodali malo žmohta, bi bilo pa sploh fino

Napitki:
dovolj zanimiva, pestra in pregledno urejena vinska karta, pri kateri navduši glede na lokacijo in ambient zelo fair cenovna politika; kakšno flašo več bi lahko dajali na glaž

Vegetacija:
pohvalno – v vsakem segmentu jedilnega lista je tudi vegetarijanska in veganska jed

Dostopnost:
lastno parkirišče, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
marinirani smuč
ocvrta piščančja rulada

Ne tako fino:
bohinjska pogača
z bakalco polnjena testenina

Bohinjska pogača je stala 6,5, jota 7, marinirani smuč 13, testenina z bakalco 13,5, piščančja rulada 21, jelenov hrbet 24, sladici pa 8,5 evra.

»A imaš trezorček s sabo?« je v trenutku, ko je konzumobil zavil proti bohinjskemu kotu, na zadnjem sedežu sedečega blagajničarja pohecal navigator naše tokratne odprave. Prebivalstvo tistega konca domovine namreč – ne čisto neosnovano, to je že treba reči – ne slovi ravno po odličnem razmerju med kakovostjo storitve in ceno, saj slednjo rado navije navzgor že zaradi tega, ker posluje v raju pod Triglavom; menda so poleti gmajn oštarije brezsramno pobirale po 15 evrov za čisto navadne enolončnice.

Sum na visoke cene se je še ojačal ob pogledu na arhitekturno doteran, pretežno lesen objekt Hotela Bohinj, v kaminu plamenečo lesno bio maso in zanimivosti poln zimski jedilni list. Ampak, hej, številke so govorile drugače: cene jedi in buteljk so čisto simpatične ne le v primerjavi z bohinjskim povprečjem, ampak tudi z državnim, če v poštev vzamemo še ambient, izbiro in raven strežbe, pa so naravnost ugodne, kar je bil tudi odločilni dejavnik, da restavracijo Hotela Bohinj z zaključno oceno razglasimo za več kot le korektno.

Pri izvedbi jedi smo namreč precej neodločno vihali brke in v beležnice vnesli marsikatero pripombo: temna omaka demi glace, s katero so prelili z gosto bakalco polnjeno, na zgužvanih mestih premalo kuhano in s peno dimljenega sira nadgrajeno testenino, je s prehudim reduciranjem zadobila neprijetno grenak priokus; testo za bohinjsko pogačo – nekakšna fokača s sirom in ocvirki naj bi to bila – je bilo zbito, premalo vzhajano in pečeno, manjkala pa je tudi kakšna od navedenih lokalnih sestavin (prisotni naj bi bili testo iz trdinke s kmetije Pr’ Vandrovc, Tonejovčeva zaseka, Gartnerjev dimljeni sir, materina dušica in ocvirki); jelen(čk)ov hrbet – s fletnim čemaževim štrukljem in bezgovo omako – pa jim je odneslo malo preko ponujenega in dogovorjenega mediuma.

Vse te zdrse in napake so v kuhinji uravnotežili z nekaj izjemnimi jedmi: marinirani smuč z dašijem, okisanimi črnimi trobentami, vloženo črno redkvijo, hruškami in ikrami je smiselno demonstriral vse – sezono, lokalni izvor sestavin in gastro trende; malo manj, a še vedno prepričljivo to velja za zanimivo razmontirani štrudelj ( jabolčno usnje, marinirana jabolka, milefolje z belo čokolado in skuto, sušeno jabolko, cimetasti sladoled, karamelna omaka), v panko drobtinah ocvrto piščančjo rulado s čisto resnim koruznim moletom in pirejem iz sladkega krompirja pa nominiramo za najzanimivejšo perutninsko jed v zadnjem letu.

V kuhinji Hotela Bohinj imajo dovolj samozavesti in korajže, da pripravljajo resno funky skutno pito z lokalnim sirnim specialcem mohantom, kljub domnevni fensijadnosti jim ni nerodno postreči krepke in domačne jote s koščki prekajene krače, oboje pa je del zanimivega in pestrega jedilnega lista, ob katerem bi nam tudi po drugem obisku še vedno ostalo kaj zanimivega za preverjanje.