Škodljivi dim

V Sloveniji danes tako rekoč nobeno gospodinjstvo za primarni vir ogrevanja ne uporablja premoga. To je logično, država je že daljnega leta 1994 začela omejevati uporabo premoga ali koksa, pri katerem je vsebnost žvepla previsoka. Postopno omejevanje se je začelo že v socializmu, saj so bila mesta, kjer so gospodinjstva za ogrevanje uporabljala velenjski lignit ali zasavski rjavi premog, izredno onesnažena. Premog takrat ni bil drag, ponekod so ga rudarji dobivali zastonj, v uporabi so bile tako imenovane kolnkarte, s katerimi so rudarji prosto razpolagali. V preteklosti je tako pred klasirnico Premogovnika Velenje v kurilni sezoni stala kolona tovornjakov, ki so lignit razvažali od hiše do hiše. A kot zapisano, čas premoga je minil. Prodaja premoga fizičnim osebam se je v Velenju končala leta 2003.

Podatki o uporabi premoga so jasni – leta 2000 so za ogrevanje prostorov s premogom gospodinjstva v Sloveniji porabila 383 TJ energije, zdaj je porabijo natančno 0 TJ. Letna poraba lesnih goriv za ogrevanje znaša okoli 15 tisoč TJ in se zadnja leta zmanjšuje.

Uporaba premoga je v termoelektrarnah ali toplarnah v Sloveniji še dovoljena. Lignit, ki ga nakopljejo v velenjskem premogovniku, se v celoti porabi za delovanje Termoelektrarne Šoštanj, ljubljanska toplarna pa za proizvodnjo toplote raje uporablja indonezijski rjavi premog in lesno biomaso. Leta 2024 naj bi v Ljubljani začela delati nova plinsko-parna enota, kar naj bi prineslo 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga in umik dveh premogovnih blokov od treh v toplarni Moste. S tem naj bi Ljubljana stopila, kot radi povedo na občini, na pot večje ogljične nevtralnosti. Glavna težava premoga pa niso toplogredni plini, pri gorenju nastaja žveplov dioksid, pa tudi drugi izpusti, škodljivi zdravju in okolju.

Slovenija je zelo daleč od doseganja smernic za kakovost zraka, prihajajoča evropska direktiva pa naj bi že zdaj nedosegljive standarde še dodatno zaostrila.

A škodljivi plini nastanejo tudi pri gorenju lesa, goriva, ki je z vidika toplogrednih plinov, kot je sklenila EU, bolj nevtralno (pa čeprav se o tem krešejo strokovna mnenja). Tudi zato vlada z novim energetskim zakonom predvideva prepoved vgradnje novih peči na trda goriva v strnjenih naseljih. Zapišimo preprosteje – če bo predlog vlade obveljal, se bodo lahko ljudje še vedno ogrevali z lesom iz domačih logov, vendar tega ne bodo smeli početi v neprevetrenih kotlinah in večjih naseljih, pa še ta omejitev bo veljala le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe. Dim, ki se vije iz hišnih dimnikov, je zdravju škodljiv. Poleg prometa so individualna kurišča na lesno biomaso tista, ki z delci, manjšimi od 10 mikrometrov (PM 10), najbolj onesnažujejo zrak. Slovenija je sicer zelo daleč od doseganja smernic za kakovost zraka, prihajajoča evropska direktiva pa naj bi že zdaj nedosegljive standarde še zaostrila.

Bo torej zrak v slovenskih mestih boljši? Opozicijska politika ima drugačne načrte. NSi je zaradi omenjenega zakona pred dnevi začela akcijo »Drv ne damo!«, s katero želi iz zakona črtati omejujoče zapovedi o uporabi lesa za ogrevanje. Pridružila se ji je stranka SDS. Akcija opozicije je pričakovana, bližajo se evropske volitve in vsak politik, ki za dosego cilja ne izbira sredstev, bi izkoristil takšno prepoved. NSi zdaj več sto tisoč lastnikom gozdov sporoča, da jim vlada ne bo dovolila prodajati lesne biomase za kurjavo. Gre za zavajanje, a zavajanje deluje.

Omejimo onesnaževanje

Slovenska vlada pri zelo nežnem in postopnem omejevanju uporabe lesa za ogrevanje gospodinjstev ni edina. Mesto London, kjer že veljajo omejitve prometa, je lani uvedlo posebne omejitve za uporabo lesa za ogrevanje, natančno je določeno, kakšne peči so lahko uporabljene, kakšen naj bo les, kdo se lahko ogreva, kje in kdaj. Podobne načrte je imela britanska vlada, vendar se je potem odločila, da bo raje »dosledneje« nadzorovala dogajanje na tako imenovanih območjih brez dima. Leta 2020 so sicer britanske oblasti priznale, da je devetletna deklica Ella Adoo-Kissi-Debrah umrla zaradi onesnaženega zraka, njena mati Rosamund Kissi-Debrah pa danes javno poziva, naj se v britanskih mestih dokončno prepove uporaba lesa za ogrevanje. Tudi škotski politiki razmišljajo o vsaj delni prepovedi uporabe lesa za ogrevanje, še posebej tam, kjer obstajajo druge možnosti, podobno je na Nizozemskem, na Danskem, v Litvi pa zakon zahteva, da občine pripravijo posebne načrte za alternativne načine ogrevanja v novih soseskah. Tako imajo v Vilni natančen zemljevid mesta, ki določa, kakšno vrsto ogrevanja lahko uporabljajo gospodinjstva; ogrevanje na lesno biomaso je dovoljeno le v nekaterih mestnih predelih.

»Les je nevtralen vir ogrevanja, če ga uporabljaš v skladu s sodobnimi standardi, ne povzroči velikega onesnaženja, ampak to velja zgolj za vasi, v mestih je drugače,« pravi Dušan Plut, nekdanji predsednik stranke Zeleni Slovenije in starosta slovenskega ekološkega gibanja. »A vedeti je treba, da je uporaba lesa bistveno učinkovitejša, če se ljudje ogrevajo iz skupinske kotlovnice, ne pa vsak sam s svojo kurilno napravo. Slovenija pri uvedbi obnovljivih virov energije zaostaja za svojimi zavezami.«

Naša država ne dosega zapovedanega 25-odstotnega deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov, k čemur jo zavezujejo evropski predpisi. Zato je lani od Hrvaške kupila 193 gigavatnih ur elektrike, za kar je plačala 10,86 milijona evrov, leto poprej je podobno pogodbo sklenila s Češko. V Bruslju zdaj prenavljajo direktivo, po kateri se bo obvezni delež obnovljivih virov povečal na 30 ali še več odstotkov. Slovenija je lani iz obnovljivih virov proizvedla 22,94 odstotka energije.

»Nisem videl kampanje, ki bi ljudem obljubila subvencioniranje rabe elektrike, ki jo potrebujejo za ogrevanje gospodinjstev. Vse to je nujno, financirano bi bilo iz sredstev, ki so zdaj namenjena subvencijam za fosilna goriva.«

Griša Močnik dela na Univerzi v Novi Gorici, je dekan Fakultete za znanosti o okolju, vodi Center za raziskave atmosfere. Sodeloval je z ekipo Matevža Lenarčiča pri meritvah črnega ogljika v ozračju, eden izmed njegovih zadnjih projektov pa je povezan z meritvami podnebnega vpliva saharskega prahu, ki ga veter prinese iz Afrike. Griša Močnik veliko ve o onesnaženju zraka in njegovih posledicah.

Prejšnji teden je gostoval v parlamentu, kjer je NSi sklicala nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z naslovom »Ustavimo norosti zelenega prehoda«. Močnik je med razpravo v parlamentu dejal, da onesnaženi zrak pri nas povzroči od 800 do 1300 prezgodnjih smrti na leto, hkrati pa je Slovenija med državami, ki glede na delež BDP plačujejo najvišjo ceno podnebnih sprememb. Odgovor na vprašanje, kako omejiti rabo fosilnih goriv, ne da bi s tem povečali onesnaženost ozračja, ni preprost. Ta dva cilja se lahko, če pot do njiju ni speljana modro, izključujeta.

Omenimo dva primera. Če denimo država daje prednost uporabi dizelskih motorjev, se izpusti CO2 resda zmanjšajo za 10 odstotkov, a se hkrati za 70 odstotkov poveča onesnaženost zraka z delci, manjšimi od 2,5 mikrometra (PM 2,5). Ti delci škodujejo zdravju. Podobno je z malimi kurilnimi napravami na trda goriva. Les je obnovljiv vir energije, ki pa, tako je Močnik dejal v parlamentu, za več kot 75 odstotkov poveča onesnaženost zraka z delci PM 2,5. »Plin je fosilno gorivo in je kot tak veliko dražji kot obnovljive alternative, lesna biomasa pa ni problematična kot gorivo, pač pa je problematičen način izgorevanja.«

Glavno vprašanje, ki ga opozicija postavlja vladi, je vprašanje, kaj je strnjeno naselje, kjer naj bi zakon prepovedal vgradnjo novih naprav za uporabo lesne biomase v nove eno- ali dvostanovanjske hiše. »Politična razprava o tem, kaj je strnjeno naselje in kaj ne, je bila v parlamentu smešna,« je Griša Močnik povedal za Mladino. »Če banaliziram – strnjeno naselje pomeni, da diham onesnaženi zrak iz sosedovega dimnika in da sosed diha onesnaženi zrak iz mojega dimnika. Predlagani energetski zakon je torej poskus urejanja prehoda na obnovljive vire energije, pri čemer vlada skuša vnaprej preprečiti težave, ki lahko zaradi tega nastanejo. Z lesom z vidika segrevanja ozračja ni nič narobe, težave so z načinom uporabe lesa, z načinom izgorevanja, lesa v majhnih in starih kurilnih napravah ne moreš kuriti učinkovito.«

Po mnenju Griše Močnika je politična akcija »Drv ne damo!« populizem. »Škodljiva je, ker promovira tip ogrevanja, ki povzroči bistveno več prezgodnjih smrti, kot jih na leto povzročijo avtomobilske nesreče, škodljiva je tudi zato, ker nagovarja tiste, ki so najrevnejši.« NSi in SDS svoje volivce spravljata v slabši položaj, izkoriščata jih. »Ogrevanje z lesom je res najcenejši vir energije, les je povsod okoli nas, zato tudi ni nenavadno, da je v Evropi na območju Alp ogrevanje z lesom eden izmed najpomembnejših virov onesnaženja zraka. Hkrati pa, žal, nisem videl velike vladne kampanje, ki bi obravnavala energetsko revščino – ki bi subvencionirala prehod, ki ljudem ne bi pomagala samo pri nakupu novih kurilnih naprav, pač pa tudi pri montaži in servisu. Nisem videl kampanje, ki bi ljudem obljubila subvencioniranje uporabe elektrike, ki jo potrebujejo za ogrevanje gospodinjstev. Vse to bi bilo nujno, financirano pa bi bilo iz sredstev, ki so zdaj namenjena subvencijam za fosilna goriva.« Predlog novega podnebnega zakona denimo predvideva odpravo davčnih izdatkov, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, teh je za okoli 60 milijonov evrov na leto, kar bo gotovo prineslo nove spore in nove politične akcije. A Griša Močnik ima prav, če vlada ne bo znala odgovoriti na populizem opozicije, ki govori o škodljivem zelenem prehodu, bo ta zmagal. Poraženo bo okolje in z njim ljudje.

Zgolj kot pripis – Dušan Plut opozarja, da vsi ti prepiri, politična propaganda na eni in nespretnost vlade na drugi strani, »koristijo tistim, ki se zavzemajo za novo jedrsko elektrarno«. V kakofoniji tez o dimu in lesu, motornih žagah in sekirah se zdi zamisel o čisti jedrski elektrarni, ki sama od sebe proizvaja poceni elektriko, privlačna. NSi pa je ravno tista stranka, ki izmed vseh najglasneje zagovarja hitro postavitev novega bloka jedrske elektrarne v Krškem.