Študenti za Palestino

»Bojim se, da bom umrl in postal navadna številka. Da bo vse izginilo, še preden bom lahko poslal to sporočilo,« se je glasilo eno izmed pisem Palestincev iz Gaze, ki so jih na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (FDV) prebirali študenti in s tem od vodstva fakultete zahtevali, da se opredeli do vojne v Gazi in podpre Palestino. Fakulteta nad zahtevo ni preveč navdušena.

V torek, 16, januarja, se je približno sto študentov zbralo v avli FDV in od vodstva fakultete zahtevalo opredelitev do vojne v Gazi. Med govori, v katerih so osvetljevali različne vidike trpljenja, ki ga prestajajo ljudje na območju Gaze, sta dva palestinska avtorja, živeča v Sloveniji, prebirala svojo poezijo. Pričakovano je obravnavala vojno tematiko, izražala je trpljenje ob izgubi doma, hkrati pa upanje, da se bodo Palestinci tja enkrat vrnili. Organizatorji so prebrali tudi nekaj pisem, ki so jih poslali ljudje iz zasedene Gaze. Prireditev je pripravila Lista demokratičnega študentstva, sodelovali so še Gibanje za pravice Palestincev, Mladi za podnebno pravičnost, Socioklub in posamezni študentke in študenti FDV.

Organizatorji od fakultete zahtevajo, »da se FDV kot osrednja družboslovna fakulteta v Sloveniji nemudoma, nedvoumno in javno opredeli do dogajanja v Gazi ter uporabi vse vzvode pritiska, ki so ji na razpolago, da doseže konec genocida in okupacije v Gazi«. Verjamejo še, da bo takšna opredelitev njihove fakultete spodbudila tudi druge k enakemu ravnanju, hkrati pa k ravnanju spodbudila Univerzo v Ljubljani. Konkretno od fakultete pričakujejo, da se bo v »najkrajšem možnem času« zavzela za prekinitev diplomatskih stikov Slovenije z Izraelom, za podporo naše države tožbi Južne Afrike na Meddržavnem sodišču v Haagu ter za vojaški embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom.

»Verjamemo tudi, da ima Fakulteta za družbene vede UL kot ’največja interdisciplinarna družboslovna fakulteta v Sloveniji in tudi med večjimi v Evropi’ posebno politično ter etično odgovornost pri zagovarjanju osnovnih načel človekovega dostojanstva in pravičnosti. Poleg tega ne smemo spregledati simbolne vrednosti opredelitve in kapacitet za izvajanje pritiska na dnevno politiko, ki so naši fakulteti unikatne,« so še dodali.

Ana Tašič, diplomantka FDV, je dejala: »Na fakulteti ste nas učili, da mednarodne odnose študiramo zato, da bomo svet lahko razumeli in spremenili na bolje. Da imamo tisti, ki vemo, kaj se po svetu dogaja, dolžnost, da se oglasimo takrat, kadar se godijo krivice – sploh namesto tistih, ki glasu nimajo.«

S fakultete so sporočili, da so »bili v ponedeljek obveščeni o nameri nekaterih študentov in že včeraj prvič opravili razpravo v zvezi s pobudo študentskih predstavnikov v enem od organov FDV«, a da še ne morejo odgovoriti na vprašanje, ali bodo študentom ugodili. »Poudarili bi, da FDV ni politična organizacija, ki bi bila akter v mednarodnih konfliktih, zato fakulteta ni dolžna sprejemati političnih stališč, kot so jih denimo dolžni ministrstva, vladne agencije in mednarodne organizacije. Lahko pa se fakulteta opredeli tudi do takšnih zadev, vendar to ni običajno.«

Podobna prireditev je pred slabima dvema mesecema potekala na ljubljanski Filozofski fakulteti, tam se je ravno tako brala poezija. Vodstvo je študente poslušalo in podprlo poziv za Palestino, ki ga je napisal zaslužni profesor Rudi Rizman. V njem od slovenske politike zahteva, »da se v opredeljevanju do vojne jasno in nedvoumno izreče o naslednjem: da izvaja Izrael nad Palestinci genocid, ki je po mednarodnem pravu najhujši vojni zločin«, da se tistim, ki so v tej vojni zakrivili zločine proti človeštvu, sodi in da se Palestincem prizna pravica do samoodločbe, ki jo je pred 30 leti uveljavila tudi Slovenija, in se zavzame za samostojno Palestino.