Izrael na zatožni klopi

Južna Afrika je Izrael na Meddržavnem sodišču obtožila genocida. V spisu, ki ga je pripravila skupina odvetnikov, dokazuje, da so dejanja Izraela od napadov Hamasa 7. oktobra zavestno namenjena izbrisu Palestincev iz Gaze. Na drugi strani Izrael poudarja, da ima pravico do samoobrambe. Meddržavno sodišče namreč obravnava najhujša hudodelstva, ki zadevajo mednarodno skupnost kot celoto: genocid, zločine proti človeštvu, vojne zločine in agresijo. Za dokončno razsodbo bo predvidoma potrebovalo nekaj let, začasne ukrepe in s tem navodilo o prekinitvi ognja pa bi lahko sprejelo že v nekaj tednih.

Sojenje se je v Haagu na Nizozemskem začelo v četrtek, 11. januarja. V tri ure dolgi obravnavi je odvetniška ekipa Južne Afrike poskušala dokazati, da Izrael s trenutnimi vojaškimi akcijami na območju Gaze krši Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki jo je leta 1948 (v tem letu je bil ustanovljen tudi Izrael) sprejela Organizacija združenih narodov (OZN), katere podpisnici sta oba, Južna Afrika in Izrael.

Drugi člen konvencije o genocidu opredeljuje genocid kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti nacionalno, etnično, rasno ali versko skupino: ubijanje članov skupine; povzročanje resne telesne ali mentalne škode članom skupine; namerno povzročanje življenjskih razmer, ki naj bi skupini povzročile fizično uničenje v celoti ali delno; uvajanje ukrepov za preprečevanje rojstev v skupini in prisilno premeščanje otrok iz skupine v drugo skupino. Za povzročeni genocid je torej dovolj le eden od petih zločinov, ki jih opisuje konvencija. Južna Afrika Izrael obtožuje storitve štirih od petih, ne očita jim le prisilnega premeščanja otrok.

»Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje naj bi bilo od začetka izraelskega vojaškega napada na Gazo ubitih več kot 21.110 Palestincev, od tega naj bi bilo vsaj 70 odstotkov žensk in otrok. Poleg tega se ocenjuje, da naj bi bilo 7780 ljudi, od tega vsaj 4700 žensk in otrok, pogrešanih, domnevno mrtvih pod ruševinami porušenih stavb – umirajo počasne smrti – ali trohnijo na ulicah, kjer so bili ubiti,« piše v dokumentu, ki so ga pripravili Južnoafričani.

Odvetniki Južne Afrike dokazujejo, da je Izrael onemogočil uvoz goriva, uničil veliko infrastrukture ter povzročil komunikacijske izpade, ki izjemno otežujejo delo reševalnih služb v Gazi. Od 8. decembra preteklega leta naj bi na celotnem območju Gaze, ki ima površino 365 kvadratnih kilometrov, delovalo le eno reševalno vozilo, kar pomeni, da morajo Palestinci po napadih preživele iskati in izkopavati z golimi rokami. Opozarjajo še, da so nekateri Palestinci umrli tudi na evakuacijskih »varnih poteh«, ki jih je izraelska vojska sama uvedla.

Zaradi množice otrok, ki so jim v napadih Izraela umrli starši in celotna razširjena družina, so si medicinski delavci v Gazi izmislili novo kratico: WCNSF (wounded child, no surviving family), kar bi se v slovenščino prevedlo kot poškodovan otrok brez preživele družine. Skrb zbuja tudi število umrlih novinarjev, zdravnikov in učiteljev. »Do danes je Izrael ubil več kot 311 zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev, med njimi so zdravniki in vozniki reševalnih vozil, ki so bili ubiti med delom; 103 novinarje, torej več kot enega na dan. 73 odstotkov vseh novinarjev in medijskih delavcev, ubitih po svetu leta 2023, je bilo ubitih v Gazi. 40 delavcev civilne zaščite – ki so pomagali izkopati žrtve iz ruševin – je bilo ubitih med delom; umrlo je več kot 209 učiteljev.«

Od začetka izraelskih napadov 7. oktobra je bilo v napadih ranjenih več kot 55 tisoč ljudi, to je vsak štirideseti. Najpogostejše poškodbe so opekline in amputacije, ocenjuje se, da je okoli tisoč palestinskih otrok že izgubilo eno ali obe nogi. Povrhu vsega tega pa v severnem delu Gaze ne deluje nobena bolnišnica več.

Veliko Palestincev je moralo zapustiti svoje domove, številni se vanje ne bodo nikoli več vrnili. Prebivalcev Gaze je okoli 2,3 milijona. Okoli 1,9 milijona, 85 odstotkov, naj bi jih bilo prisiljenih, da zapustijo svoje domove. Oktobra je izraelska vojska naročila prebivalcem severnega dela Gaze, naj se umaknejo na jug, in nato tam izvedla vojaško operacijo. Nato pa je decembra izraelska vojska z letali spuščala letake, ki so od Palestincev zahtevali, da se umaknejo še iz južnega dela Gaze, kamor so številni prebežali le dva meseca prej. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN, Antonia Guterresa, je izjavil, da »se ljudje, ki jim je bilo ukazano, da se evakuirajo, nimajo kam varno umakniti in imajo zelo malo možnosti za preživetje«. Izrael naj bi poškodoval oziroma porušil že okoli 355.000 domov v Gazi, kar je 60 odstotkov vseh. Najbolj je opustošen sever, vendar je tudi jug močno prizadet.

Južnoafriška ekipa odvetnikov mora Meddržavnemu sodišču dokazati, da Izrael kot država genocid izvaja namerno. Pri tem se sklicuje na izjave najvišjih izraelskih predstavnikov.

Devetega oktobra je Izrael naznanil obleganje Gaze, kar je pomenilo, da so območje zaprli za dotok elektrike, hrane, vode in goriva. Sicer se je ta ukrep omilil 21. oktobra, ko je Izrael ponovno dovolil vstop nekaj tovornjakom z osnovno pomočjo, je pa te pomoči še vedno premalo. Ponovno dovoljenje za uvoz goriva je prišlo še mesec pozneje, 21. novembra. A ponovno je zgornja meja za uvoz, ki jo je postavil Izrael, veliko prenizka za vzdrževanje vseh humanitarnih dejavnosti. Svetovna zdravstvena organizacija je v decembru sporočila, da »se kar 93 odstotkov prebivalstva v Gazi srečuje s krizno stopnjo lakote, saj nima dovolj hrane in je zelo podhranjeno. Vsaj eno od štirih gospodinjstev se spoprijema s ’katastrofalnimi razmerami’: občutijo skrajno pomanjkanje hrane in lakoto ter se zatekajo k prodaji premoženja in drugim skrajnim ukrepom, da bi si lahko privoščili preprost obrok. Lakota, pomanjkanje in smrt so očitni.« Žrtve so tudi noseče ženske in dojenčki. »Ocenjuje se, da vsak mesec 5500 od približno 52.000 nosečih palestinskih žensk v Gazi rodi v nevarnih razmerah, pogosto brez čiste vode, brez zdravstvene pomoči, v zavetiščih, na svojih domovih, na ulicah sredi ali v preobremenjenih zdravstvenih ustanovah, kjer so sanitarne razmere vse slabše, tveganje za okužbo in zdravstveni zapleti pa naraščajo. Kjer jim uspe priti do delujoče bolnišnice, morajo nosečnice opraviti carski rez brez anestezije.«

Južna Afrika je s temi primeri poskušala dokazati, da Izrael ubija člane skupine, povzroča resno telesno ali duševno škodo članom skupine, namerno ustvarja življenjske razmere, katerih namen je v celoti ali delno fizično uničenje skupine, in uvaja ukrepe za preprečevanje rojstev v skupini. A to še ni dovolj za začetek procesa, južnoafriška ekipa mora namreč Meddržavnemu sodišču dokazati še, da je to Izrael počel namerno. To poskušajo doseči z izjavami, ki so jih v času vojne izrekli visoki politični predstavniki Izraela.

Odvetniki Južne Afrike namernost dokazujejo z izjavami izraelskih politikov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je tako 15. oktobra izjavil, da morajo »premagati krvoločne pošasti, ki so se dvignile proti (Izraelu), da bi nas uničile«. 16 oktobra je v knesetu, izraelskem parlamentu, vojno opisal kot »boj med otroki svetlobe in otroki teme, med človeštvom in zakonom džungle«. Predsednik Izraela Izak Hercog je 12. oktobra v izjavi za javnost dejal, da »je za to odgovoren celoten narod. Ni res, ta retorika o civilistih, ki se ne zavedajo, niso vpleteni, ne drži… borili se bomo, dokler jim ne zlomimo hrbtenice.« Izraelski obrambni minister Joav Galant je 9. oktobra vojakom naročil, da naj bo Gaza pod popolnim obleganjem, brez hrane, vode, elektrike. »Gaza se ne bo vrnila v prejšnje stanje. Vse bomo odstranili. Če to ne bo trajalo en dan, bo trajalo teden dni. Trajalo bo tedne ali celo mesece, dosegli bomo vse kraje,« je še dejal.

Dan po tem, ko je Južna Afrika predstavila svojo tožbo, je ekipa izraelskih odvetnikov predstavila svojo obrambo. Glavni argument Izraela je, da so vse njegove aktivnosti le odziv na napade Hamasa 7. oktobra ter da ima do tega pravico iz načela samoobrambe. Meni, da je za smrti civilistov kriv predvsem Hamas, ki jih uporablja kot »človeške ščite«. Za citate, ki po mnenju Južne Afrike kažejo genociden namen, pa pravijo, da so narobe razumljeni in vzeti iz konteksta.

Izraelski odvetniki so se med sojenjem vprašali tudi, zakaj Južna Afrika zaradi genocida toži ravno njih in zakaj v preteklosti ni že koga drugega. Del razlage je zagotovo, da je med Palestino in Južno Afriko kar nekaj podobnosti. V času, ko je v Južni Afriki vladal apartheid, sta si bila Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) pod vodstvom Jaserja Arafata in Afriško nacionalno gibanje (ANC) pod vodstvom Nelsona Mandele blizu, saj sta se obe gibanji borili za konec zatiranja svojih ljudi. V tistih časih sta bila v dobrih odnosih tudi Južnoafriški apartheidski režim in Izrael. Afriški nacionalni kongres še zdaj vodi Južno Afriko, tako da je razumljivo, zakaj se je za tožbo na Meddržavnem sodišču odločila ravno ta država.

V bran Izraelu se je že postavila Nemčija, ki obtožbe o genocidu označuje kot »popolnoma neutemeljene«. Namerava se pridružiti sojenju, kar pomeni, da bodo lahko na Meddržavnem sodišču nemški pravniki pomagali pri Izraelovi obrambi.

Celoten pravni proces bo trajal več let, je pa Južna Afrika sodišče zaprosila tudi za uvedbo začasnih ukrepov, ki bi lahko Izraelu prepovedali nadaljnje vojaške akcije v Gazi. O tem bo sodišče odločilo predvidoma v nekaj tednih. »Glede na naravo zadevnih pravic ter trajajočo, izjemno in nepopravljivo škodo, ki jo trpijo Palestinci v Gazi, Južna Afrika od sodišča zahteva, da to zahtevo obravnava kot skrajno nujno zadevo,« so zapisali. Sodbe Meddržavnega sodišča so sicer pravno zavezujoče, vendar sodišče nima neposrednih vzvodov, da bi svoje sodbe udejanjilo. Kot ena izmed institucij Združenih narodov lahko k ukrepanju pozove Varnostni svet, kjer pa imajo Združene države Amerike, tradicionalna zaveznica Izraela, pravico veta ter to moč konsistentno uporabljajo pri resolucijah, ki so kritične do Izraela. Konca vojne zaradi kakršnekoli odločitve sodišča torej ni pričakovati, kljub temu pa bi bilo to, da Izrael krši mednarodno pravo, glasno sporočilo, ki bi vplivalo na mednarodno podporo Izraelu.