»Slovenija podpira poziv Južne Afrike«

Stališče Slovenije glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ)

Postopek glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču je v fazi, ko se mu še ni mogoče pridružiti, je na vprašanja članov odbora DZ za zunanjo politiko danes pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Dejal je tudi, da se ministrstvo glede izjav o Gazi redno usklajuje s predsednico republike in premierjem.

Glede sodelovanja Slovenije v postopkih pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) je Štucin na vprašanje Miroslava Gregoriča (Svoboda) ponovil, da je postopek, ki ga je proti Izraelu sprožila Južna Afrika, še v začetni fazi, ko se mu ni mogoče pridružiti. Ga pa Slovenija spremlja in bo na podlagi pravnih dejstev odločila, ali se mu bo pridružila. Po njegovih besedah sicer ni odločilno, koliko držav se bo pridružilo postopku, saj na koncu odloča senat sodišča. "Se pravi, ali se Slovenija na koncu pridruži postopku ali ne, na odločitev sodišča najverjetneje ne bo vplivalo," je poudaril.

Dejal je še, da bo Slovenija spoštovala odločitev sodišča ter da ves čas zagovarja tudi začasne ukrepe, h katerim Južna Afrika poziva ICJ, kot sta prekinitev spopadov in humanitarni dostop.

"Ali se Slovenija na koncu pridruži postopku ali ne, na odločitev sodišča najverjetneje ne bo vplivalo."

Marko Štucin,
državni sekretar na zunanjem ministrstvu

Štucin je ob tem omenil, da bo Slovenija sodelovala v ločenem postopku pred ICJ glede očitanih kršitev Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih in bo predvidoma 23. februarja imela tudi ustno intervencijo v zvezi s tem.

Na vprašanje Eve Irgl (SDS), ali so izjave zunanje ministrice Tanja Fajon o konfliktu v Gazi usklajene s predsednico države in predsednikom vlade, je državni sekretar zatrdil, da se ministrstvo glede najpomembnejših vprašanj redno usklajuje z obema, še posebej glede Bližnjega vzhoda.

Štucin je na pobudo predsednika odbora Predraga Bakovića (SD) tudi predstavil dosedanje aktivnosti v Varnostnem svetu ZN, odkar je Slovenija s 1. januarjem postala nestalna članica tega organa.

Med drugim je omenil, da se je Slovenija pridružila ukrajinski izjavi za medije o nelegalni dobavi orožja Rusiji in da se je ministrica Fajon udeležila torkove razprave o Bližnjem vzhodu na ministrski ravni.

Ob sprejetju resolucije o pomorski nevarnosti v Rdečem morju pa je Slovenija opozorila na širši vidik konflikta in v povezavi z Gazo pozvala k humanitarni prekinitvi ognja za preprečitev širitve konflikta v regiji. Na brifingu in konzultacijah o razmerah v Kolumbiji pa je Slovenija po besedah Štucina med drugim izpostavila vlogo žensk.

"Ta vlada meni, da je prav, da dokler traja vojna v Ukrajini, ne prihaja do ponovnega odpiranja centra, ker bi to lahko vodilo v dejavnosti, ki bi bile v Sloveniji nezaželene ali prepovedane."

Marko Štucin,
državni sekretar na zunanjem ministrstvu

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je opozorila na dvojna merila zunanje politike EU, saj dobavo orožja Izraelu in Ukrajini podpira, obsoja pa oboroževanje Rusije. Štucin je poudaril, da Slovenija ne more in ne bo podpirala oboroževanja Rusije, ki napada Ukrajino, ampak Kijev, ki se brani.

Na vprašanje Grgurevič, ali razmišljajo o ponovni vzpostavitvi delovanja ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani je Štucin dejal, da so na splošno kulturni centri pogosto namenjeni obveščevalnim dejavnostim. "In ta vlada meni, da je prav, da dokler traja vojna v Ukrajini, ne prihaja do ponovnega odpiranja centra, ker bi to lahko vodilo v dejavnosti, ki bi bile v Sloveniji nezaželene ali prepovedane," je pojasnil.

PREBERITE TUDI:

• Tožba proti Izraelu zaradi genocidnih dejanj nad Palestinci >>